Dijaki 3. letnikov smo se v okviru predmeta Aktivno državljanstvo nedavno v več skupinah odpravili na ekskurzijo z namenom, da bolje spoznamo ozemlje nekdanje Karantanije ter preučimo njegovo zgodovinsko in etično ozadje, ki se je spreminjalo skozi čas. Pot nas je vodila na Koroško, kjer smo imeli priložnost raziskati zanimive znamenitosti.
Ekskurzija je imela poseben poudarek na zgodovini Karantanije, ki je bila v 8. in 9. stoletju prva slovanska država na tem ozemlju. Naša prva postaja je bil vojvodski prestol, ki smo si ga ogledali na Gosposvetskem polju. To je bil simbol političnega in kulturnega razcveta Karantanije, kjer so se dogajali pomembni zgodovinski dogodki.

Romarska cerkev Gospa sveta, ki je bila naša druga postaja, ima globoke zgodovinske korenine. Ta cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju in je imela pomembno vlogo v koroški zgodovini, ter kot romarsko središče. Skozi stoletja so se tu zbirali romarji in verniki ter se poglobili v versko izročilo in kulturo tega območja.

Zadnja stvar, ki smo si jo ogledali, je bil knežji kamen, ki ga hranijo v muzeju v Celovcu in je pomemben zgodovinski spomenik. Gre za staroslovanski spomenik z latinskim napisom, ki priča o prisotnosti Slovanov v tem delu Evrope. Ta kamen predstavlja pomemben arheološki in kulturni element, ki priča o bogati zgodovini regije.

Glede posledic plebiscita pa je vredno omeniti, da se je po koncu prve svetovne vojne, z določitvijo meja po sporazumu v Saint Germainu leta 1919, del slovenskega etničnega ozemlja znašel pod Avstrijo. Plebiscit, ki je potekal leta 1920, je odločil o tem, da se Koroška večinsko pripoji Avstriji, kar je imelo posledice za slovensko manjšino na tem območju. To je pomemben del zgodovinskega ozadja, ki smo ga proučevali med ekskurzijo.

Ekskurzija je tako pripomogla k temu, da smo bolje spoznali zgodovino, kulturo in etnične odnose v regiji ter kako so pomembni dogodki vplivali na sedanje stanje. Imeli smo se lepo in izvedeli veliko novega.