Dne 22. oktobra 2025 smo se dijaki 3. Fc in 3. Za v okviru predmeta aktivno državljanstvo odpravili na strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, v Celovec (nemško Klagenfurt am Wörthersee), saj je povezan z našo zgodovino in tam še danes živijo zamejski Slovenci.

Ob 7.15 smo se zbrali na avtobusnem postajališču Roška cesta 31 in se čez 15 minut odpeljali proti prvi postojanki – koncentracijskem taborišču Ljubelj. To je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega prelaza kot podružnično taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne so morali tamkajšnji jetniki skopati predor skozi Karavanke.  Dne 16. aprila 1945 je bilo zaradi naraščajoče partizanske aktivnosti taborišče na koroški strani zaprto in so jetnike premestili na južno stran; 7. maja pa so izpustili vse jetnike. Slovenska vlada je leta 1950 na tem mestu zgradila spomenik, ki prikazuje trpljenje jetnikov, in ga razglasila za spominski kraj.

Naslednja točka ogleda sta bila vojvodski prestol in ogled cerkve Maria Saal.

Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema – vzhodnim in zahodnim – in stoji na Gosposvetskem polju pri kraju Gospa Sveta (nemško Maria Saal). Ob njem je potekala poklonitev deželnemu knezu in zaprisega plemstva. Na vzhodnem prestolu je vojvoda potrdil deželne pravice in svoboščine ter na novo potrdil fevde vazalom, na zahodnem prestolu pa je svoje fevde podeljeval palatinski grof.

Cerkev Maria Saal je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Gosposvetskem polju. Zgradba je triladijska s tremi kori in krajšano prečno gradnjo ter ima šest zvonov. Je najstarejša cerkev, ki je bila zgrajena na slovenskem narodnostnem ozemlju, postavljena v času med 1430 in 1459. Na območju Gospe Svete je živelo slovensko prebivalstvo, zaradi ekonomske in politične germanizacije pa se je po 1. svetovni vojni narodnostna meja premaknila južno od Celovca. Slovensko bogoslužje pri Gospe Sveti se je, razen občasno za organizirana romanja, prenehalo po koroškem plebiscitu leta 1920.

Kasneje smo se odpravili še v središče Celovca, kjer smo si ogledali deželno oziroma mestno hišo, v kateri se nahaja knežji kamen, in celovškega zmaja. Po vseh opravljenih ogledih smo dobili še nekaj prostega časa v starem mestnem jedru, da smo si lahko še sami ogledali ulice mesta in si privoščili tamkajšnje dobrote.