Druga šolska pravila

I. Način sodelovanja s starši

1. člen

Oblike sodelovanja s starši:

Osebni stik:

  • Na roditeljskih sestankih dva- do trikrat letno. Na predlog razrednika, oddelčnega učiteljskega zbora, dijakov ali strašev se lahko skliče še izredne roditeljske sestanke.
  • Na skupnih govorilnih urah, štirikrat letno, na individualnih govorilnih urah pri vsakem učitelju pa enkrat tedensko.
  • Individualni razgovori na predlog šole ali staršev osebno ali po telefonu.
  • Elektronsko komuniciranje v spletni aplikaciji.

Starši lahko vplivajo na delo šole preko svojih predstavnikov v svetu staršev, v svetu šole, v komisiji za kakovost in v upravnem odboru šolskega sklada.

Šola za starše organizira izobraževanja  o uspešnih pristopih do mladostnikov.

Šola svojo dejavnost in vse pomembnejše informacije v zvezi z izvedbo vzgojno izobraževalnega dela objavi v publikaciji Sporočila in na spletnih straneh šole.

Starši in dijaki v začetku šolskega leta podpišejo izjavo, v kateri se zavežejo:

  • da bo dijak upošteval vsa navodila, ki jih bo dobil s strani učiteljev in drugih vodij posameznih dejavnosti, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu,
  • da so seznanjeni z značilnostmi izobraževalnega programa, s pravicami in dolžnostmi, s prepovedmi, s šolskimi pravili ter z organizacijo dela.

Sestavni del te izjave je tudi soglasje staršev in dijaka za objavo imena in priimka ali fotografije na oglasnih deskah v šoli, v različnih poročilih in medijih.

II. Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti

2. člen

Za  opravičevanje odsotnosti dijakov od pouka se upoštevata 13. in 14. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (U. l. RS št. 60/2010). V skladu z 8. členom tega pravilnika pa ravnatelj določa podrobnejša pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti.

3. člen

Odsotnost dijaka od pouka so starši (vzgojitelji) dolžni sporočiti v šolo še isti dan, ko dijak manjka pri pouku, najkasneje pa v 3 dneh, in to samo v zbornico: telefon 30-07-242, 30-07-243, le izjemoma v tajništvo, telefon: 30-07-240. Po dogovoru z razrednikom javijo odsotnost lahko tudi po elektronski pošti na naslov razrednika.

Če je dijak odsoten od pouka in se v tem času nahaja v dijaškem domu, njegovo odsotnost sporoči dežurni vzgojitelj.

4. člen

Delavec šole, ki sprejme telefonsko obvestilo, vpiše izostanek v poseben obrazec v zbornici. Razrednik je dolžan dnevno spremljati vpise in se podpisati. S tem potrdi, da je seznanjen s telefonskim obvestilom. Če prejemnik telefonskega klica podvomi, ali je klicatelj res eden od staršev ali vzgojitelj, ga prosi za telefonsko številko. Telefonsko številko in dvom vpiše v obrazec. Razrednik klic naknadno preveri.

5. člen

Če starši v 3 delovnih dneh po izostanku dijaka od pouka ne obvestijo razrednika o razlogu odsotnosti, dijaka pa še ni k pouku, vzpostavi naslednji dan stik s starši razrednik. 

6. člen

Izostanki zaradi bolezni in drugih nujnih razlogov

Starši (vzgojitelj) morajo čimprej, najkasneje pa v petih delovnih dneh po prihodu dijaka v šolo, razrednika pisno obvestiti o izostanku. Pisno obvestilo je na posebnem obrazcu, ki ga izda šola. Starši ga morajo napisati lastnoročno in navesti vzrok izostanka. Obvestilo vzgojitelja je na obrazcu, ki ga izda dijaški dom. Razrednik izostanek opraviči, lahko pa opravičilo iz utemeljenih razlogov tudi zavrne. Če se učitelj dogovori s starši, potem lahko starši pošiljajo opravičila tudi po elektronski pošti. V tem primeru poseben obrazec ni potreben.

7. člen

Z opravičili vzgojiteljev so razredniki dolžni seznaniti starše na govorilnih urah oz. na roditeljskih sestankih.

8. člen

Naprej napovedana in dovoljena odsotnost

Napovedana odsotnost

Odsotnost zaradi udeležbe na tekmovanjih ali pripravah na tekmovanja lahko ob soglasju staršev pisno napovejo športne, kulturne, druge organizacije ali šole najmanj 3 dni pred nameravano odsotnostjo.

Dovoljena odsotnost

Za odsotnost zaradi osebnih razlogov lahko zaprosijo starši najmanj 7 dni pred načrtovano odsotnostjo.O dovoljeni odsotnosti do tri dni odloča razrednik, nad tri dni pa ravnatelj.

V primeru, da ima dijak v času dovoljene odsotnosti napovedano pisno ocenjevanje znanja, se je dolžan sam z učiteljem dogovoriti, kako in kdaj bo nadomestil zamujeno ocenjevanje znanja.

9. člen

Odsotnost od ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi. Če učitelja takrat ni v šoli, lahko dovoli odhod od pouka razrednik, šolska svetovalna delavka, ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. Izostanek morajo starši pisno opravičiti najkasneje v petih delovnih dneh.

10. člen

Zdravniške preglede morajo dijaki praviloma opraviti zunaj pouka (tudi obisk pri šolskem zdravniku, zobozdravniku). Dijak mora razrednika o predvidenem izostanku (npr. specialistični zdravniški pregledi) obvestiti vnaprej. Če izostanka ni vnaprej napovedal, se razrednik lahko odloči, da ga ne opraviči.

11. člen

Dijak lahko pride v šolo samo k ocenjevanju znanja le v izjemnih primerih, če se tako dogovorijo učitelj, dijak in starši. Če učitelj naknadno ugotovi, da je dijak prišel k posamezni uri samo z namenom, da pridobi oceno, pa to ni bilo naprej dogovorjeno, lahko oceno razveljavi.

12. člen

Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti dijakov se smiselno uporabljajo tudi za opravičevanje odsotnosti od interesnih dejavnosti.

13. člen

Če dijak pogosto izostaja od pouka, ima razrednik pravico zahtevati, da vsak izostanek dijaka zaradi bolezni opraviči samo osebni zdravnik. Dogovore z osebnim zdravnikom ureja šolska svetovalna delavka.

14. člen

Dneve odsotnosti na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu morajo dijaki nadomestiti v času izven pouka, najkasneje do 31. avgusta, sicer niso izpolnili obveznosti po programu. Šola lahko nadomeščanje PUD-a  organizira tudi v lastnih prostorih kot pomoč pri vzdrževanju šolskih laboratorijev.

15. člen

Dijaku lahko razrednik na podlagi pisne vloge staršev zaradi neugodnih prometnih zvez ali zaradi vzporednega izobraževanja na dveh šolah dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Zamuda ali predčasen odhod zaradi neugodnih prometnih zvez je lahko največ 15 min. Dijaku se ugodnost lahko ukine, če je pri predmetu, pri katerem zamuja, neuspešen ali če izrablja ugodnost.

III. Oprostitev sodelovanja pri pouku športne vzgoje iz zdravstvenih razlogov

16. člen

O oprostitvi sodelovanja pri pouku športne vzgoje odloči ravnatelj ali druga pooblaščena oseba po predloženi pisni vlogi staršev z dokazili in navodili zdravnika.

Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje, šola v tem času vključi v druge dejavnosti, kot so:

a) izdelovanje referatov o zdravem načinu življenja, o temah s področja športa (dijak referat predstavi pri uri športne vzgoje),
b) izdelovanje plakatov s področja zdravega načina življenja, športa (predstavitev plakatov je na panojih v šoli),
c) pomoč učitelju pri izvedbi ure športne vzgoje (vodenje zapisnika, pomoč pri meritvah, pri sojenju športnih iger),
č) pomoč knjižničarki pri urejanju in razvrščanju gradiva,
d) opravljanje dežurstva v šoli ali v telovadnici,
e) prisotnost pri  pouku določenega predmeta v drugem razredu istega letnika,
f) vključitev v prostovoljstvo,
g) priprava plakatov za obeležitev spominskih dnevov,
h) pomoč pri oskrbi vivarijev,
i) druge dejavnosti na predlog učiteljev športne vzgoje, razrednika, drugih učiteljev in dijaka.

17. člen

O vrsti druge aktivnosti dijaka, ki bo v celoti oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje, odločijo razrednik in učitelj športne vzgoje, ki dijaka poučuje. Dijak praviloma opravlja dejavnost, ki mu je določena, celo šolsko leto.

18. člen

V izjemnih primerih je dijak lahko v celoti oproščen vseh dejavnosti. O tem odločijo razrednik, šolska svetovalna delavka in učitelj športne vzgoje, ki dijaka poučuje. Pred odločitvijo si mora šola pridobiti pisno soglasje staršev.

19. člen

Evidenco dijakov, oproščenih sodelovanja pri športni vzgoji, in vrsto nadomestne dejavnosti vodi razrednik v elektronskem dnevniku.

Za opravljanje nadomestne dejavnosti dijaka je odgovoren učitelj šporne vzgoje.

IV. Začasna prepoved prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih

20. člen

Dijaku se lahko začasno prepove prisotnost pri pouku iz naslednjih razlogov:
a) če bi dijak s svojim vedenjem resno ogrožal varnost sošolcev, učitelja ali svojo varnost,
b) če je dijak pod vplivom alkohola ali druge droge,
c) če dijak kljub večkratnim opozorilom onemogoča normalen potek pouka.

21. člen

Učitelj v vseh treh primerih prekine s poukom in poskrbi, da dijak zapusti razred.

Po svoji presoji:

  • lahko dijaka sam pospremi do odgovorne osebe v šoli (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, svetovalna delavka, razrednik, dežurni učitelj)
  • ali pošlje reditelja po odgovorno osebo.

Če je bil dijak iz utemeljenih razlogov odstranjen od pouka, so ure, ki jih ima ta dan na urniku in ga ni bilo v razredu, neopravičene.

22. člen

Odgovorna oseba, ki je prevzela dijaka, vzpostavi stik s starši. V prvem in drugem primeru so starši dolžni v najkrajšem času prevzeti dijaka in poskrbeti za njegovo varnost. Če dijak biva v dijaškem domu, ga do prihoda staršev prevzame odgovorna oseba iz dijaškega doma.

V tretjem primeru odgovorna oseba opravi razgovor z dijakom, pa tudi s starši, če so dosegljivi. Dijak lahko gre ponovno v razred k naslednji učni uri. Tako motenje pouka je težja kršitev šolskih pravil.

Če dijak z motenjem pouka ne preneha, se ga lahko za daljši čas odstrani od posameznih ur pouka ali od celotnega pouka določenega dne. Dijaku se pripravi nadomestna dejavnost, ki jo opravlja v šoli.

23. člen

Način ukrepanja se smiselno uporablja tudi pri izvajanju interesnih dejavnosti.

24. člen

V primerih prepovedi prisotnosti  pri pouku je dijak dolžan sam nadoknaditi zamujeno snov oziroma dejavnost.

25. člen

Če dijak pri pouku nima učnih pripomočkov, brez katerih ne more aktivno sodelovati pri pouku, pomeni to lažjo kršitev šolskega reda. Dijak v tem primeru ne sme zapustiti učilnice.

26.člen

Brez zaščitne obleke (halje) in predpisanih delovnih pripomočkov dijak ne more opravljati vaj oziroma praktičnega pouka. Dijak ne sme zapustiti laboratorija, ure pa se štejejo kot nerealizirane in vaja neopravljena.

V. Kršitve in vzgojni ukrepi

27. člen

Za kršitve, določene s Pravilnikom in s šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi.

28. člen

Izrekanje vzgojnih ukrepov za neopravičeno izostajanje od pouka

Za neopravičeno izostajanje od pouka se dijaku izreče:

  • opomin – do 8 neopravičenih ur,
  • ukor razrednika za 9 do 15 neopravičenih ur,
  • ukor oddelčnega učiteljskega zbora za 16 do 22 neopravičenih ur.

Pri izrekanju ukora učiteljskega zbora, pogojne izključitve in izključitve za neopravičeno izostajanje se upošteva 18. in 24. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (U.l. RS št. 60/2010).

29. člen

Določanje alternativnih ukrepov

Šola lahko dijaku v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah namesto vzgojnega ukrepa za storjeno kršitev izreče alternativni ukrep v vseh tistih primerih, ko obstaja velika verjetnost, da bo le-ta dosegel željen učinek. Vrsto alternativnih ukrepov lahko predlagajo tudi dijak sam, oddelčna skupnost in starši.

30. člen

Vrste alternativnih ukrepov

Za lažje kršitve pristojni organ določa alternativne ukrepe v skladu z 19. členom Pravilnika, lahko pa tudi druge ustrezne alternativne ukrepe, kot so na primer:

a) opravičilo prizadetemu ali skupini prizadetih oseb na ravni storjenega prekrška (ustno, pisno, javno opravičilo),
b) svetovalni pogovor,
c) pomoč delavcem šole pri vsakodnevnih opravilih v korist šole,
č) pomoč pri dežurstvu izven pouka,
d) pospravljanje učilnice po pouku,
e) sodelovanje pri družbeno koristnih akcijah v organizaciji šole in drugih ustanov,
f) poravnava škode v skladu s storjeno kršitvijo in na ravni storjene kršitve,
g) poravnava škode po načelih restitucije (z delom ali na drug način),
i) pisanje eseja, pesmi, članka, prispevka, priprava referata s spremljajočim razmišljanjem o svojem dejanju in posledicah,
f) branje knjige z vzgojno vsebino in poročanje oddelčni skupnosti.

Za težje in najtežje kršitve pristojni organ določa alternativne ukrepe v skladu s 19. členom Pravilnika, lahko pa tudi druge ustrezne alternativne ukrepe, kot so na primer:

a) eden ali več svetovalnih pogovorov,
b) pomoč delavcem šole pri vsakodnevnih opravilih v korist šole,
c) opravičilo prizadetemu ali skupini prizadetih oseb na ravni storjenega prekrška (ustno, pisno, javno opravičilo),
č) poravnava škode (moralne ali materialne) v skladu s storjeno kršitvijo in na ravni storjene kršitve,
d) poravnava škode  po načelih  restitucije (povračilo škode z delom ali na drug način),
e) vključitev v pomoč instituciji, ki izvaja družbeno koristno delo (sodelovanje z ustrezno institucijo koordinira svetovalna delavka),
f) vključitev v program institucije, ki izvaja preventivne in kurativne programe (sodelovanje z ustrezno institucijo koordinira svetovalna delavka po predhodnem soglasju staršev).

31. člen

Število ur prostovoljnega dela, ki nadomestijo izrek vzgojnega ukrepa za neopravičeno izostajanje od pouka

Dijakom se lahko namesto izreka vzgojnega ukrepa za neopravičeno izostajanje ponudi tudi alternativni ukrep – pomoč pri urejanju šole in njene okolice:

a) namesto opomina in ukora razrednika 7 ur prostovoljnega dela,
b) namesto ukora oddelčnega učiteljskega zbora 14 ur porstovoljnega dela,
c) namesto ukora učiteljskega zbora 21 ur prostovoljnega dela,
č) namesto pogojne izključitve 28 ur prostovoljnega dela.

Če je bil dijaku že izrečen vzgojni ukrep za neopravičeno izostajanje, se mu le-ta predčasno izbriše, če opravi prostovoljno delo v obsegu, kot je določen za posamezni vzgojni ukrep.

32. člen

Odločanje o alternativnem ukrepu

Pristojni organ pisno določi alternativni ukrep, način izvrševanja ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa. Z vsebino alternativnega ukrepa razrednik seznani dijaka in če ta z alternativnim ukrepom soglaša, podpiše izjavo o strinjanju, ki je podlaga za izvršitev ukrepa. O alternativnem ukrepu razrednik obvesti starše.

Če se dijak z določenim alternativnim ukrepom ne strinja ali ga ne izvrši na določen način, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep. Če alternativni ukrep ni dosegel željenega učinka, pristojni organ dijaku ob morebitni ponovitvi kršitve izreče ustrezen vzgojni ukrep.

33. člen

Okoliščine, ki se upoševajo pri izbiri ukrepa

Pri določanju vzgojnega ali alternativnega ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, postopnost in možne posledice ukrepa ter druge okoliščine, pomembne za izrek ukrepa.

34. člen

Trajanje vzgojnih in alternativnih ukrepov

Vzgojni ukrep traja eno leto. Dijaku se vzgojni ukrep lahko izbriše pred potekom enega leta, če je le-ta dosegel svoj namen, vendar ne pred pretekom treh mesecev. V to obdobje se ne šteje čas poletnih počitnic. Predlog za izbris vzgojnega ukrepa pripravi razrednik, o izbrisu vzgojnega ukrepa pa odloči organ, ki ga je izrekel. Izbrisani vzgojni ukrep se šteje za neizrečen.
Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

VI. Zdravje in varnost dijakov

35. člen

Preventivni zdravstveni pregledi in cepljenja

Dijaki 1. in 3. letnika so dolžni opraviti preventivne zdravstvene preglede, dijaki 3. letnika pa tudi cepljenje proti tetanusu. Za organizacijo izvedbe le-teh so odgovorni pomočnik ravnatelja in razredniki 1. ter 3. letnika v sodelovanju z Zdravstvenim domom Center – Šolskim dispanzerjem.

36. člen

Preventivna dejavnost šole

Šola bo preventivno dejavnost zagotovila tako, da bo sestavine, opredeljene v 9. členu Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, načrtovala, izvajala in spremljala njihovo uresničevanje z namenom dijake seznanjati in jih ozaveščati.

Vsi izvajalci pouka in vseh drugih dejavnosti v okviru vzgojno-izobraževalnega dela na šoli so dolžni v svoje programe dela smiselno vključiti in izvajati vsebine: 

  • o varstvu okolja,
  • o zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
  • o varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji (npr. nezgode, kajenje,  uživanje alkohola in drugih drog, druge vrste zasvojenosti),
  • o različnih vrstah nasilja,
  • o tveganem spolnem vedenju.

37. člen

Zdravje in varnost dijakov

Šola skrbi za zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov in delavcev z upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Pri pouku in drugih dejavnostih, pri katerih obstajajo večja tveganja za varnost in zdravje, morajo učitelji in drugi izvajalci dijake dodatno in podrobno seznaniti s Pravili varnosti in ukrepi, ki so sestavni del Izjave varnosti SŠFKZ. V začetku šolskega leta oziroma pred začetkom dejavnosti so z njimi dolžni seznaniti dijake:

a) pri pouku fizike, kemije, biologije, vajah oziroma praktičnem pouku iz strokovnoteoretičnih modulov v programih farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in tehnik laboratorijske biomedicine,
b) pred praktičnim usposabljanjem pri delodajalcu in praktičnim poukom zunaj šole,
c) v telovadnici in na igrišču,
d) pred izvedbo ekskurzij, ogledov, športnih dni, taborov, prireditev.

Dijaki morajo v času pouka ali druge šolske dejavnosti upoštevati vse varnostne ukrepe ter vsa navodila učiteljev ali drugih delavcev šole. Tudi v času odmorov se morajo obnašati tako, da ne ogrožajo svoje varnosti in zdravja  ter varnosti in zdravja drugih. O morebitnih nevarnostih so dolžni obvestiti nadzornega učitelja ali drugo odgovorno osebo.

Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov in navodil, odgovarja dijak sam.

Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij ali učiteljev spremljevalcev se pri izreku vzgojnega ukrepa šteje kot težja, lahko pa tudi najtežja kršitev.