Druga šolska pravila

I. Način sodelovanja s starši

1. člen

Oblike sodelovanja s starši:

Osebni stik:

a)    Na roditeljskih sestankih dva do trikrat letno. Na predlog razrednika, oddelčnega učiteljskega zbora, dijakov ali strašev se lahko skliče še izredne roditeljske sestanke.
b)    Na skupnih govorilnih urah, štirikrat letno, na individualnih govorilnih urah pri vsakem učitelju enkrat tedensko.
c)    Individualni razgovori na predlog šole ali staršev osebno ali po telefonu.
d)    Elektronsko komuniciranje v spletni aplikaciji.

Starši lahko vplivajo na delo šole preko svojih predstavnikov v svetu staršev, v svetu šole, v komisiji za kakovost in v upravnem odboru šolskega sklada.

Šola za starše organizira izobraževanja o uspešnih pristopih do mladostnikov.

Šola svojo dejavnost in vse pomembnejše informacije v zvezi z izvedbo vzgojno izobraževalnega dela objavi v publikaciji Sporočila, na spletnih straneh šole in v spletni aplikaciji za vodenje vzgojnoizobraževalnega dela.

Starši in dijaki v začetku 1. letnika podpišejo izjavo, v kateri se zavežejo:

a)    da bo dijak upošteval vsa navodila, ki jih bo dobil s strani učiteljev in drugih vodij posameznih dejavnosti, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu,
b)    da so seznanjeni z značilnostmi izobraževalnega programa, s pravicami in dolžnostmi, s prepovedmi, s šolskimi pravili ter z organizacijo dela.

Šola sodeluje (obvešča) starše polnoletnih dijakov o učno vzgojnih rezultatih le, če polnoletni dijak izrecno pisno ne zavrne soglasja, da šola o njem obvešča starše oziroma sodeluje z njimi (v nadaljevanju polnoletni dijak).

II. Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti

2. člen

Odsotnost dijaka od pouka so starši (vzgojitelji, polnoletni dijak sam) dolžni sporočiti razredniku po elektronski pošti v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, izjemoma lahko tudi na telefon v zbornico: 300 72 42, 300 72 43.

3. člen

Delavec šole, ki sprejme telefonsko obvestilo, vpiše izostanek v poseben obrazec v zbornici. Obvezno vpiše tudi podatek, kdo je sporočil odsotnost (starši, vzgojitelj ali dijak sam). Razrednik je dolžan dnevno spremljati vpise in pregled potrditi s podpisom.

4. člen

Če razrednik v 3 delovnih dneh, ko dijaka ni k pouku, ni dobil obvestila o izostanku, vzpostavi stik s starši oziroma polnoletnim dijakom, ki je zavrnil soglasje o sodelovanju s starši.

5. člen

Izostanki zaradi bolezni in drugih nepredvidenih razlogov

Starši (vzgojitelj oziroma polnoletni dijak) morajo čimprej, najkasneje pa v treh delovnih dneh po prihodu dijaka v šolo, razrednika pisno obvestiti o izostanku. Pisno obvestilo je na posebnem obrazcu, ki ga izda šola. Starši (polnoletni dijak) ga morajo napisati lastnoročno in navesti vzrok izostanka. Obvestilo vzgojitelja je na obrazcu, ki ga izda dijaški dom. Razrednik izostanek opraviči, lahko pa opravičilo iz utemeljenih razlogov tudi zavrne. Če se razrednik dogovori s starši oziroma polnoletnim dijakom, potem lahko pošiljajo opravičila tudi po elektronski pošti.

Razrednik odloči o upravičenosti izostanka dijaka na podlagi ustreznega opravičila v treh dneh po prejemu opravičila in ugotovitev zapiše v elektronski dnevnik.

6. člen

Če dijak veliko izostaja od pouka in izostanke opravičujejo vzgojitelji, razrednik z izostanki seznani tudi starše. To ne velja za polnoletne dijake, ki svojo odsotnost opravičujejo sami.

7. člen

Naprej napovedana in dovoljena odsotnost

Napovedana odsotnost

Odsotnost zaradi udeležbe na tekmovanjih ali pripravah na tekmovanja lahko ob soglasju staršev (soglasje staršev ni potrebno pri polnoletnih dijakih) pisno napovejo športne, kulturne, druge organizacije ali šole najmanj 3 dni pred nameravano odsotnostjo.

Dovoljena odsotnost

Za odsotnost zaradi osebnih razlogov lahko zaprosijo starši (polnoletni dijak) najmanj 7 dni pred načrtovano odsotnostjo.O dovoljeni odsotnosti do tri dni odloča razrednik, nad tri dni pa ravnatelj.

V primeru, da ima dijak v času dovoljene odsotnosti napovedano pisno ocenjevanje znanja, se je dolžan sam z učiteljem dogovoriti, kako in kdaj bo nadomestil zamujeno ocenjevanje znanja. Dijak zaradi izostanka iz osebnih razlogov praviloma nima dodatnih ugodnosti, ko se vrne k pouku.

8. člen

Odsotnost od posamezne ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi. Če učitelja takrat ni v šoli, lahko dovoli odhod od pouka razrednik, šolska svetovalna delavka, ravnatelj ali pomočnik ravnatelja.

Če mladoletni dijak zaprosi za odhod od pouka zaradi slabega počutja, morajo dijaka v šoli prevzeti starši ali podati ustno soglasje, da dijak lahko sam odide domov. Izostanek morajo starši (polnoletni dijak) pisno opravičiti najkasneje v treh delovnih dneh po nastalem izostanku oziroma po vrnitvi dijaka v šolo.

9. člen

Zdravniške preglede dijaki praviloma opravijo zunaj pouka (tudi obisk pri šolskem zdravniku, zobozdravniku). Za specialistične zdravniške preglede morajo dijaki razrednika obvestiti vnaprej. Če tega ne storijo, se razrednik lahko odloči, da izostanka ne opraviči.

10. člen

Dijak lahko pride v šolo samo k ocenjevanju znanja le v izjemnih primerih:

a)     če se tako dogovorijo učitelj in starši (učitelj in polnoletni dijak),
b)     če je zapisano v dijakovem izobraževalnem načrtu.

O dogovoru iz 1. alineje učitelj obvesti razrednika.

Če učitelj naknadno ugotovi, da je dijak prišel k posamezni uri samo z namenom pridobitve ocene, pa to ni bilo naprej dogovorjeno, lahko oceno razveljavi.

11. člen

Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti dijakov od pouka se smiselno uporabljajo tudi za opravičevanje odsotnosti od interesnih dejavnosti.

12. člen

Če dijak pogosto izostaja od pouka, šola lahko zahteva pisno mnenje osebnega zdravnika, da je zdravstveno stanje dijaka takšno, da so pogosti izostanki utemeljeni.

13. člen

Posamezne dneve odsotnosti na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu morajo dijaki nadomestiti v času izven pouka, najkasneje do 31. avgusta, sicer niso izpolnili obveznosti po programu. Če se z delodajalcem ni možno dogovoriti za nadomeščanje, šola lahko nadomeščanje PUD-a organizira tudi v lastnih prostorih.

14. člen

Dijaku lahko razrednik na podlagi pisne vloge staršev (polnoletnega dijaka ) zaradi neugodnih prometnih zvez ali zaradi vzporednega izobraževanja na dveh šolah dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Zamuda ali predčasen odhod zaradi neugodnih prometnih zvez je lahko največ 15 min. Dijaku se ugodnost lahko ukine, če je pri predmetu, pri katerem zamuja, neuspešen ali če izrablja ugodnost. Razrednik v izjemnih primerih lahko dovoli tudi daljšo zamudo, dokler dijak pri predmetu, kjer zamuja, uspešno napreduje.

III. Oprostitev sodelovanja pri pouku športne vzgoje iz zdravstvenih razlogov

15. člen

O oprostitvi sodelovanja pri pouku športne vzgoje odloči ravnatelj ali druga pooblaščena oseba po predloženi pisni vlogi staršev oziroma polnoletnega dijaka z dokazili in navodili zdravnika.

Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje, šola v tem času vključi v druge dejavnosti, kot so:

a)    izdelovanje referatov o zdravem načinu življenja, o temah s področja športa (dijak referat predstavi pri uri športne vzgoje),

b)    izdelovanje plakatov s področja zdravega načina življenja, športa (predstavitev plakatov je na panojih v šoli),

c)    pomoč učitelju pri izvedbi ure športne vzgoje (vodenje zapisnika, pomoč pri meritvah, pri sojenju športnih iger),

č)   pomoč knjižničarki pri urejanju in razvrščanju gradiva,

d)    opravljanje dežurstva v šoli ali v telovadnici,

e)    prisotnost pri pouku določenega predmeta v drugem razredu istega letnika,

f)    vključitev v prostovoljstvo,

g)    priprava plakatov za obeležitev spominskih dnevov,

h)    dodatna strokovna pomoč za dijake, ki imajo odločbo in učna pomoč,

i)     druge dejavnosti na predlog učiteljev športne vzgoje, razrednika, drugih učiteljev in dijaka.

16. člen

O vrsti druge aktivnosti dijaka, ki bo v celoti oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje, odločijo razrednik in učitelj športne vzgoje, ki dijaka poučuje. Dijak praviloma opravlja dejavnost, ki mu je določena, celo šolsko leto.

17. člen

V izjemnih primerih je dijak lahko v celoti oproščen vseh dejavnosti. O tem odločijo razrednik, šolska svetovalna delavka in učitelj športne vzgoje, ki dijaka poučuje. Pred odločitvijo si mora šola pridobiti pisno izjavo staršev, oziroma polnoletnega dijaka, ki je odklonil sodelovanje s starši (obrazec).

18. člen

Evidenco dijakov, oproščenih sodelovanja pri športni vzgoji vodi vodstvo šole, ki v elektronski dnevnik vpiše ustrezne podatke. Opravljanje nadomestne dejavnosti dijaka spremlja učitelj šporne vzgoje.

IV. Začasna prepoved prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih

19. člen

Ne glede na dijakovo pravico do prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela iz 46. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1 – U.l. RS št. 79/2006, 68/2017), se lahko skladno s 56. členom istega zakona dijaku, ki bi s svojim ravnanjem ogrožal oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih, prepove prisotnost pri pouku.

Dijak ogroža oziroma bi lahko ogrozil varnost in zdravje sebe in drugih:

  • če je pod vplivom alkohola ali drugih psihogenih sredstev,
  • če poseduje nevarne predmete,
  • če ne upošteva predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
  • če onemogoča normalen potek pouka, ko s svojim vedenjem tako moti učitelja in dijake, da učitelj ne more več kakovostno voditi učne ure, dijaki pa ne morejo normalno spremljati učnega procesa (dijak je pred odstranitvijo od pouka jasno opozorjen, kakšne bodo posledice, če z motenjem pouka ne bo prenehal).

20. člen

Učitelj v vseh primerih iz 19. člena prekine s poukom in poskrbi, da dijak zapusti razred.

Po svoji presoji:

a)    lahko dijaka sam pospremi do odgovorne osebe v šoli (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, svetovalna delavka, razrednik, dežurni učitelj),
b)    pošlje reditelja po odgovorno osebo, ki bo prevzela dijaka.

Če je bil dijak iz utemeljenih razlogov odstranjen od pouka, so ure, ki jih ima ta dan na urniku in ga ni bilo v razredu, neopravičene.

21. člen

Odgovorna oseba, ki je prevzela dijaka, opravi z dijakom razgovor in glede na stanje dijaka odloči o nadaljnjih korakih. O prepovedi prisotnosti pri pouku odgovorna oseba dijaku izda sklep najpozneje do konca pouka tistega dne. Prepoved prisotnosti pri pouku je lahko izrečena samo za posamezno uro, oziroma do zaključka pouka tistega dne. V primeru hujših in trajnejših posledic kršitve pa prepoved velja največ do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja.

22. člen

Prepoved prisotnosti se smiselno uporablja tudi pri izvajanju interesnih dejavnosti.

23. člen

V primerih prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma interesni dejavnosti je dijak dolžan sam nadoknaditi zamujeno snov oziroma dejavnost.

24. člen

Če dijak pri pouku nima učnih pripomočkov, brez katerih ne more aktivno sodelovati pri pouku, pomeni to kršitev šolskega reda. Dijak v tem primeru ne sme zapustiti učilnice. Učitelj kršitev lahko vpiše v elektronski dnevnik.

25. člen

Brez zaščitne obleke (halje) in predpisanih delovnih pripomočkov dijak ne more opravljati vaj oziroma praktičnega pouka. Dijak ne sme zapustiti laboratorija, ure pa se štejejo kot nerealizirane in vaja neopravljena.

V. Kršitve in vzgojni ukrepi

26. člen

Za neizpolnjevanje šolskih obveznosti oziroma kršitev določenih v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1 – U.l. RS št. 79/2006, 68/2017), v Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah (U.l. RS št 30/2018) in v Šolskih pravilih, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi (opomin, ukor in izključitev iz šole) ali alternativni ukrepi.

Pri določanju vzgojnega ali alternativnega ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za izrek ukrepa in možne posledice ukrepanja. V primeru izključitve iz šole, se le ta lahko izreče pogojno, tako da se izključitev ne izvrši, če dijak v pogojnem obdobju, ki lahko traja največ eno leto, ne stori kršitve iz 1. odstavka 56.a člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju izobraževanju (ZPSI-1, U.l. RS št.79/2006, 68/2017)

27. člen

Izrekanje vzgojnih ukrepov za neopravičeno izostajanje od pouka

Za neopravičeno izostajanje od pouka se dijaku izreče:

a)    opomin – do 5 neopravičenih ur,
b)    ukor za 10 neopravičenih ur in za vsakih nadaljnjih 10 neopravičenih ur.

Za 35 neopravičenih ur se dijaka lahko izključi iz šole.

Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov določa Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (U.l. RS št. 30/2018).

28. člen

Izrekanje alternativnih ukrepov

Šola lahko dijaku namesto vzgojnega ukrepa za storjeno kršitev izreče alternativni ukrep v vseh tistih primerih, ko obstaja velika verjetnost, da bo le-ta dosegel svoj namen. Vrsto alternativnih ukrepov lahko predlagajo: razrednik, učitelj, učiteljski zbor, oddelčna skupnost, dijak in starši.

Postopek izrekanja alternativnega ukrepa določa Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (U.l. RS št. 30/2018).

29. člen

Vrste alternativnih ukrepov

Za kršitve pristojni organ določa alternativne ukrepe kot so na primer:

a)    opravičilo prizadetemu ali skupini prizadetih oseb na ravni storjenega prekrška (ustno, pisno, javno opravičilo),
b)    eden ali več svetovalnih pogovorov,
c)    pomoč delavcem šole pri vsakodnevnih opravilih v korist šole,
č)   pomoč pri dežurstvu izven pouka,
d)    pospravljanje učilnice po pouku,
e)    sodelovanje pri družbeno koristnih akcijah v organizaciji šole in drugih ustanov,
f)     poravnava škode po načelih restitucije (z delom ali na drug način),
g)    pisanje eseja, pesmi, članka, prispevka, priprava referata s spremljajočim razmišljanjem o svojem dejanju in posledicah,
h)    branje knjige z vzgojno vsebino in poročanje oddelčni skupnosti,
i)     vključitev v pomoč instituciji, ki izvaja družbeno koristno delo (sodelovanje z ustrezno institucijo koordinira svetovalna delavka),
j)     vključitev v program institucije, ki izvaja preventivne in kurativne programe (sodelovanje z ustrezno institucijo koordinira svetovalna delavka po predhodnem soglasju staršev).

30. člen

Hramba dokumentacije o postopku vzgojnega ukrepanja

Dokumenti o postopku vzgojnega ukrepanja se hranijo do konca šolskega leta, v katerem je bil ukrep izrečen, razen v primeru izključitve (pogojne izključitve), ko se dokumenti hranijo še eno leto po izteku obdobja izključitve (pogojne izključitve). Če vzgojni ukrep ni izrečen ali izvršen, se ti dokumenti hranijo še šest mesecev po dokončnosti postopka. Razredniki ob koncu šolskega leta oddajo celotno dokumentacijo o vzgojnih ukrepih v tajništvo šole, kjer se dokumentacijo o vzgojnih ukrepih komisijsko uniči.

VI. Zdravje in varnost dijakov

31. člen

Preventivni zdravstveni pregledi in cepljenja

Dijaki 1. in 3. letnika so dolžni opraviti preventivne zdravstvene preglede. Za organizacijo izvedbe le-teh so odgovorni pomočnik ravnatelja in razredniki 1. ter 3. letnika v sodelovanju z Zdravstvenim domom Center – Šolskim dispanzerjem. Dijaki v času preventivnih pregledov opravijo vsa predvidena obvezna cepljenja in morebitna manjkajoča cepljenja iz preteklih obdobij.

32. člen

Preverjanje cepilnega statusa dijakov

Šola lahko preverja cepilni status dijakov, ki odhajajo na praktično usposabljanje k delodajalcem v ustanove, ki pogojujejo sprejem dijakov na praktično usposabljanje z opravljenimi cepljenji. Če dijak nima opravljenih obveznih cepljenj ter dijak oziroma starši nasprotujejo naknadnemu cepljenju, so dolžni sami poiskati delodajalca, ki bo sprejel dijaka na praktično usposabljanje brez opravljenih cepljenj.

33. člen

Preventivna dejavnost šole

Vsi izvajalci pouka in vseh drugih dejavnosti v okviru vzgojno-izobraževalnega dela na šoli so dolžni v svoje programe dela smiselno vključiti in izvajati vsebine o:

a)    varstvu okolja,
b)    zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
c)    varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji (npr. nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge vrste zasvojenosti),
č)   različnih vrstah nasilja,
d)    tveganem spolnem vedenju.

34. člen

Zdravje in varnost dijakov

Šola skrbi za zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov in delavcev z upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Pri pouku in drugih dejavnostih, pri katerih obstajajo večja tveganja za varnost in zdravje, morajo učitelji in drugi izvajalci dijake dodatno in podrobno seznaniti s Pravili varnosti in ukrepi, ki so sestavni del Izjave varnosti SŠFKZ. V začetku šolskega leta oziroma pred začetkom dejavnosti so z njimi dolžni seznaniti dijake:

a)    pri pouku fizike, kemije, biologije, vajah oziroma praktičnem pouku iz strokovnoteoretičnih modulov v programih farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine in zobotehnik,
b)    pred praktičnim usposabljanjem pri delodajalcu in praktičnim poukom zunaj šole,
c)    pri pouku športne vzgoje,
č)  pred izvedbo ekskurzij, ogledov, športnih dni, taborov, prireditev.

Dijaki morajo v času pouka ali druge šolske dejavnosti upoštevati vse varnostne ukrepe ter vsa navodila učiteljev ali drugih delavcev šole. Tudi v času odmorov se morajo obnašati tako, da ne ogrožajo svoje varnosti in zdravja ter varnosti in zdravja drugih. O morebitnih nevarnostih so dolžni obvestiti nadzornega učitelja ali drugo odgovorno osebo.

Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov in navodil, odgovarja dijak sam.

Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij ali učiteljev spremljevalcev se šteje kot kršitev šolskega reda.