Pozitivka in pozitivec SŠFKZ za šolsko leto 2012/2013 sta:
Nika Knez, 1. Zb![]() |
Blaž Ožbolt, 1. L![]() |
Čestitamo!
Pozitivka in pozitivec SŠFKZ za šolsko leto 2012/2013 sta:
Nika Knez, 1. Zb![]() |
Blaž Ožbolt, 1. L![]() |
Čestitamo!
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na 3. mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju. Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja ter večjo verjetnosti različnih nenalezljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa II., nekaterih vrst raka, arterijske hipertenzije, dislipidemije, to je motenj v presnovi maščob, metabolnega sindroma, ortopedskih problemov). Vplivata lahko na slabšo samopodobo, kar posledično lahko vpliva tudi na slabše duševno zdravje. Debelost v otroštvu in mladostništvu predstavlja tveganje za debelost v odrasli dobi z vsemi njenimi posledicami.
Nujno so potrebni preventivni ukrepi, ki bi pripomogli k boljšemu zavedanju o pomenu zdrave prehrane in telesne dejavnosti.
Od 22. do 29. novembra je prvič potekal Evropski teden promocije testiranja na okužbo s HIV, ki smo se mu pridružili tudi v Sloveniji. Namen Evropskega tedna promocije testiranja na okužbo s HIV je združiti Evropejce pri osveščanju prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja.
Za obisk ambulante se je potrebno predhodno naročiti: od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.00, na tel. št.: 586 39 18 oz. 586 39 00 (centrala).
Več o tem najdete na naslednjem spletnem naslovu: http://www.zzv-lj.si/aktualno/evropski-teden-promocije-testiranja-na-okuzbo-s-hiv.
Dobro bi bilo, da smo kot narod toliko modri in bomo ” črve sedanjosti, ki glodajo jabolko našega zdravja” začeli zatirati s starimi, preverjenimi metodami, ki se jih v duhu medgeneracijskega sodelovanja lahko naučimo od starih staršev. Mogoče prihaja čas, ko bo na našem vsakodnevnem jedilniku spet pogosteje preprosta, domača hrana, ki človeka krepi in ne slabi, in ko bomo posamezniki, družine, skupnosti spet dojemali “prehranjevanje” kot družaben obred, ki nas bogati in povezuje in ne ločuje.