Tudi MI smo odprli “vrata”, vrata v nov prizidek,
obrnili list še nerazkritega šolskega glasila …
In čeprav nismo v šoli,
smo s šolo ves čas povezani.
Besede nimajo ograj, meja.
Besede nas povezujejo.
Ob letošnjem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, izdajamo šolsko glasilo Bacil, v katerem si lahko preberete vse o aktualnem dogajanju na šoli! Vse radovedneže vljudno vabimo k branju!
24. 12. 2020 smo si dijaki naše šole ogledali film Vloga za Emo. Zaradi trenutnih razmer smo si ga ogledali induvidualno, po spletu. Film je prejel nagrado zlata rola za 25.000 gledalcev v kinematografih in postal najbolj gledan slovenski film leta 2014. Snemali so ga v Celju, posvečen pa je glavni igralki, ker je pred premiero tragično umrla.
Film prikazuje Emo, ki hodi v gimnazijo in zaradi nezaželenosti v šoli ter posledično nemotivacije pade letnik. Mama jo spodbudi, naj naredi gimnazijo in da naj ne obupa. Ema spozna Tajo, ki na začetku zelo slabo vpliva nanjo, a se spoprijateljita. Skupaj špricata pouk, se tetovirata, pijeta in hodita pozno domov. Zaskrbljena mama jo kaznuje in jo začne bolj nadzorovati, očeta pa prosi, da se pogovori z njo. Oče ji svetuje, da naj si poišče svoj krožek, kar tudi naredi. Vpiše se na avdicijo za šolsko televizijo, kjer je sprejeta. V uredništvu te televizije spozna novo družbo in skoraj postane glavna urednica, ponudijo pa ji še večji projekt nove urednice šolskega radia. Več mesecev posveti delu za zanimivo oddajo, dan pred predvajanjem pa oddajo zbriše Mina, ker je ljubosumna na Emo zaradi njene povezanosti z Jurom. Ema je razočarana, poleg tega pa še izve, da je njena mama v resnici njena teta, mama jo je bila kmalu po rojstvu zapustila in zaradi kariere odšla v Avstralijo. Na koncu ji njen prijatelj Jur pove, da je oddajo zbrisala Mina; Jur in Ema postaneta par. Ema sprejme delo urednice šolske televizije.
Meni je bil film zelo všeč, zato si ga bom zagotovo še kdaj ogledala in ga priporočam tudi ostalim.
V torek, 22. 9. 2020, smo si 3. L ogledali film Pod njenim oknom, slovenski dramsko-romantični film, ki je izšel leta 2003. Glavni igralci so znani slovenski in smo jih zaradi tega vsi takoj prepoznali, to so Polona Juh kot Duša, Marijana Brecelj kot Dušina mama Vanda, Saša Tabaković je bil Dušin zasledovalec Jaša, Robert Prebil Dušin ljubimec Boris in Zlatko Šugman Jašev dedek. Režiser in scenarist filma je Metod Pevec.
Osamljena in zmedena tridesetletna Duša obožuje ples. Zapletena je v afero s poročenim moškim Borisom, ki njeno psihično stanje le poslabša, zato ga zapusti, kljub temu, da je z njim zanosila. Poleg Borisa so protagonisti še dominantna Mama Vanda, oče, ki nikoli ni bil zares prisoten, ter njen zasledovalec. Ta jo je velikokrat zasledoval, jo snemal in ji vlamljal v stanovanje, kjer ji je popravljal pokvarjene stvari. Ko ga nekega večera zasači v svoji kopalnici, ga z mamo takoj ogovori in kasneje nažene domov. Vandi je sicer Jaša zelo všeč, Duša pa glede na svoje izkušnje z moškimi Jaše ne doživlja enako. Stvari se kmalu obrnejo, ko Duša več časa preživi z Jašo in ji ta priraste k srcu, s svojo prijaznostjo in čisto nasprotnim obnašanjem, kot ga je bila Duša do sedaj navajena. Nudi ji tudi veliko podporo ob očetovi smrti. Na koncu se Daša odloči obdržati otroka in z Borisom in Jašo ostati prijateljica.
Film je istočasno realen in romantičen ter zabaven in resen.
Dijaki prvega letnika smo si v torek, 29. septembra, ogledali ameriško komično dramo Juno. Pred ogledom smo se o glavni temi pogovorili, še bolj živahen je bil pogovor po ogledu filma. Rada hodim v kino, a v covid razmerah je super gledati film kar v razredu.
Film je prejel tri nominacije za zlate globuse in štiri za oskarje. Govori o samozavestni in odkriti punci, ki se v devetih mesecih iz dekleta prelevi v pravo damo. Je zelo trmasta in si ne pusti ukazovati. Juno je najstnica, ki po nepremišljeni noči s sošolcem Bleekerjem ugotovi, da je noseča. Najprej se je odločila za splav, a je kmalu našla dobra posvojitelja Vanesso in Marka. V teh hudih in napornih mesecih pa so ji ob strani stali njeni starši in najboljša prijateljica. V šoli so se ji vsi smejali, saj je bila kot žoga. Čeprav je še mlada, ima že resne probleme, medtem ko se vsi njeni vrstniki ukvarjajo samo s socialnimi omrežji. Najbolj mi je bilo všeč, kako se film osredotoča na najstniško nosečnost, vendar je sploh ne odobrava. Glavna junakinja situacijo obravnava zelo odgovorno. Že samo to, da je staršem povedala, da je noseča, je veliko, da pa ni naredila splava in je dala otroka v posvojitev, je morala biti zelo pogumna. Všeč nam je bilo tudi to, da so film snemali vse letne čase in pokazali le najpomembnejše dogodke.
Naš razred ogled filma priporoča ne le mladim, ampak tudi našim staršem.
V torek, 29. 9. 2020, smo dijakinje 2. letnika kozmetičnega programa odšle na ekskurzijo v Rogaško Slatino.
Najprej smo se odpravile v notranjost podjetja Afrodita. Tam so nam predstavili podjetje, kasneje pa so nam podrobneje prikazali najnovejšo linijo izdelkov Pure Skin Solution. Kasneje so nam uporabo teh izdelkov prikazali na negi obraza, na eni izmed naših dijakinj. Na koncu pa smo si ogledali trgovino z njihovimi izdelki, v kateri smo si skoraj vse dijakinje kupile nekaj za “boljšo voljo”.
Potem smo se odpravile še v center Rogaške Slatine, kjer so nam razkazali zeleno srce tega kraja (Zdraviliški park), na katerega so zelo ponosni. Razkazali pa so nam tudi zunanjost Zdraviliškega doma, ki slovi po znameniti Kristalni dvorani, ki pa si je žal nismo morale ogledati.
Dan smo zaključile s kratkim sprehodom po parku, nato pa smo se odpravile nazaj v Ljubljano.
V mesecu septembru smo izvedli petdnevno interesno dejavnost SUPANJE. Udeležilo se ga je sedem dijakinj in dijakov. Dejavnost je potekla na reki Ljubljanici pri Livadi. Dijaki so se najprej spoznali z osnovnimi tehnikami supanja (zaveslaj, obrat) ter razlikami med različnimi supi. Ko so usvojili osnove, so lahko preizkusili več modelov, ki se ločijo po namenu, širini in dolžini. Dijaki so hitro napredovali in zato lahko eksperimentirali z različnimi supi. Naučili pa so se tudi tekmovalnega obrata, za katerega je potrebna posebna tehnika. Na delu Ljubljanice, kjer smo veslali, je reka zelo slikovita. Veslali smo proti toku v smeri Vrhnike, kjer smo lahko občudovali naravo ter številne živali. Najslikovitejši del veslanja pa je bil, ko smo veslali v center mesta in si pri Tromostovju privoščili sladoled, kar na supih. Dijaki so uspešno zaključili z dejavnostjo ter na koncu prejeli diplome in havajske venčke. Nekateri dijaki so se tako izkazali, da so prejeli povabilo za redno treniranje v klubu.
Na šoli je tudi letos potekal tabor za nadarjene dijake, vendar tokrat v malo drugačni obliki kot prejšnja leta. Tema letošnjega leta je bila Ljubljansko barje, ki je blizu naši šoli, pa vendar ga ne poznamo prav dobro.
Tabora se je udeležilo 22 dijakov, spremljali pa so nas 4 profesorji, in sicer Zdenka Dimnik, Sabina Povhe Lenart, Viljemka Kopčavar in Branko Lušina.
Dijaki in profesorji smo se vsak s svojim kolesom in primerno opremljeni zbrali v sredo, 16. septembra, ob 9.uri pred šolo, kjer nas je pričakal tudi naš vodič Mitja Gruden. In tako smo se vsi odpravili na kolesarjenje po Ljubljanskem barju. Med vožnjo smo se večkrat ustavili, se odžejali in poslušali vodiča, ko nam je razložil kar nekaj zanimivih dejstev o Ljubljanskem barju, ki jih marsikdo ni vedel, profesorica Viljemka Kopčavar pa nam je predstavila rastlinstvo in živalstvo na tem območju. Pot smo nadaljevali do vasi Ig, kjer je bil čas za kavico in prigrizek, sledil pa je ogled Koliščarskega doma. Na poti do vasi, kjer nas je čakalo kosilo, smo se sprehodili po Koscevi poti, nabrali nekaj travniške mete in hitro odkolesarili do gostišča, kjer so nas postregli s pico. Kolesarjenje smo nadaljevali do vasi Jezero, naš cilj pa je bilo Podpeško jezero, ki mu domačini pravijo kar Jezero. Nekaj pogumnih dijakov se je odločilo, da si bodo privoščili kratko kopanje v osvežilni vodi. Pred nami je bila še zadnja postaja in sicer Plečnikova cerkev sv. Mihaela v Črni vasi in pot nazaj do šole.
V četrtek smo dan pričeli z ogledom Mestnega muzeja v Ljubljani, najbolj pomemben del ogleda je bilo seveda leseno kolo iz časa koliščarjev, kar je bila tudi tema našega tabora. Po ogledu muzeja je sledil čas za jutranjo kavo. Ko smo se ponovno zbrali, nas je profesorica Zdenka Dimnik peljala na ogled stare Židovske ulice. Ob Ljubljanici smo se vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala proti Vrhniki. Med potjo je vladala precejšnja živahnost, saj so nekateri dijaki s seboj prinesli svoje inštrumente. Sledilo je kosilo, ki smo ga imeli kar na ladjici, in zaključna vožnja.
V petek je bil zadnji dan tabora. Preživeli smo ga na šoli, kjer smo oblikovali predstavitev tabora in Ljubljanskega barja. Izdelali smo plakate, maketo barja in koliščarske koče, vodo z okusom mete, ki smo jo nabrali v sredo, izdelava trdega šampona za lase… in seveda so nas ves čas zabavali tudi naši glasbeniki in nas motivirali. Za lakoto pa sta poskrbeli profesorica Sabina Povhe Lenart in dijakinja Hana Kavšek iz 3. Fa, ki sta spekli kup palačink. Nekateri dijaki pa so prinesli domače marmelade.
V imenu vseh sodelujočih dijakov se zahvaljujem vodstvu šole, ki nam je omogočilo izvedbo tabora, vsem profesorjem, ki so nas spremljali, in vodičem. Iskrena hvala za ves trud, potrpežljivost in razširitev znanja o Ljubljanskem barju, predvsem pa za to, da nam bodo ti trije dnevi ostali v lepem spominu.
Ponosni smo, da so naši četrtošolci kljub izrednim razmeram, ki jih je povzročila epidemija covid-19, odgovorno pristopili k maturitetnemu preizkusu znanja, ga uspešno opravili in si odprli vrata tako za študij kot za uspešno poklicno pot.
Štirinajst maturantk in en maturant so se razveselili izjemnih rezultatov. V izobraževalnem programu farmacevtski tehnik deset, v programu kozmetični tehnik ena, v programu tehnik laboratorijske biomedicine tri in ena v programu zobotehnik. Pet maturantk je doseglo maksimalno število točk.
Zlati maturanti so:
| Ime | Priimek | Razred | Število točk |
| Lara | Rosić | 4. Fa | 23 |
| Rok | Kuhar | 4. Fa | 22 |
| Laura | Voljkar | 4. Fa | 22 |
| Nika | Vranešič | 4. Fa | 22 |
| Neža | Hrovat | 4. Fb | 22 |
| Teja | Mohar | 4. Fb | 22 |
| Tajda | Prislan | 4. Fb | 23 |
| Sara | Simonič | 4. Fb | 22 |
| Lina | Škrjanc | 4. Fb | 22 |
| Petra | Čepon | 4. Fc | 23 |
| Klara | Lapornik | 4. Ka | 22 |
| Breda | Gartner | 4. L | 23 |
| Nives | Kremesec Mrkalj | 4. L | 23 |
| Eva | Rojc | 4. L | 22 |
| Živa | Grobelnik | 4. Zb | 22 |
Na slovesnosti je nagrajence nagovorila ravnateljica Marija Šušteršič. Ob tej priložnosti je podelila tudi nagrade in plakete s knjigo maturantom, ki so vsa štiri leta prispevali k ugledu in prepoznavnosti šole, ker je tradicionalna slovesna podelitev zaradi ukrepov ob epidemiji odpadla.
Čestitamo!
Na pustni torek, 25. 2. 2020, smo nekatere dijakinje 3. Kb razreda dopoldne preživele v Domu starejših občanov Bežigrad. Skupaj z Ano Hrovatin, Laro Jenko, Tanjo Merljak, Eniso Hasanaj in Pio Ferbežar smo s pomočjo šolskih ličil in dobre volje starejše preobrazile v pustne maškare. Starejši občani in osebje, ki je tam zaposleno, so nas sprejeli z odprtimi rokami in prijaznostjo, zato smo se počutile bolj sproščeno in smo se lažje povezale z ljudmi, ki smo jih maškarale. V sobo, v kateri smo ličile, so ves čas prihajali starejši, iz nje pa so izstopali razni gusarji, tigri, škratki, … Kasneje pa so starejše v domu obiskali tudi otroci iz vrtca Ciciban. Tudi njim smo po končanem pevskem nastopu obraze poslikale z željenimi motivi.
Vse dijakinje smo pri tej novi izkušnji uživale in se tudi naučile nekaj novega, saj smo delale na zrelem tipu kože, s katerim se v šoli ne srečujemo.
Maša Bohinc Penček, dijakinja 2. Ka, je na literarnem natečaju v tujih jezikih Bodi pisatelj/pisateljica 2020 prejela posebno omembo po izboru žirije za kratko zgodbo v angleščini z naslovom Beautiful Life. Zgodbo boste lahko prebrali v šolskem glasilu Ge(r)ms.
Maši iskreno čestitamo.
