Novo šolsko leto in spet novi pustolovščini naproti. Letos nas je pot vodila v eno izmed najstarejših mest v Evropi, ki ima za sabo pestro zgodovino – v Beograd. Ustanovili so ga Kelti v 3. st. pr .n. št. V rimskem času je nosil ime Singidunum. Okoli leta 630 so ga osvojili Slovani in ga preimenovali v mesto Beli grad. Skozi zgodovino je dobil še druge vzdevke, kot sta Balkanska vrata in Slovanski New York. Od leta 1403 je Beograd glavno mesto Srbije.
Dijaki in dijakinje Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana smo v okviru programa obveznih izbirnih vsebin, v torek, 29. 10. 2019 ob 4.00 uri zjutraj s parkirišča na Streliški ulici štartali na pot proti Beogradu. Z nami je odšla tudi vodička agencije ga. Sofija Mardjonović. Pot nas je vodila po Cesti bratstva in enotnosti, mimo Zagreba, čez Slavonijo do Srbije. Vmes pa smo imeli manjše postanke, kjer smo se lahko okrepčali.
Po prihodu v Beograd smo se najprej podali na Dedinje, do Hiše cvetja, kjer smo si ogledali grob najbolj znanega Jugoslovana vseh časov, Josipa Broza – Tita. Nahaja se v okviru kompleksa muzeja zgodovine Jugoslavije. Še danes je v hiši poleg grobnice zbirka Titu podarjenih štafetnih palic in izbrane fotografije iz predsednikovega življenja in pogrebne slovesnosti. Hišo cvetja je v treh desetletjih obiskalo več kot 20 milijonov ljudi, več kot polovico iz drugih republik Jugoslavije. Po navajanju srbskih virov je od te polovice največ prav Slovencev.
Od tam nas je pot peljala do stadiona Marakana, stadiona nogometnega kluba Crvena zvijezda. Nasproti stadiona pa smo si ogledali tudi hišo Svetlane Ražnatović, bolj znane po vzdevku Ceca, ki je srbska pevka popularne glasbe.
Pot smo nadaljevali proti najpomembnejšem mestnemu verskem objektu, nedokončani cerkvi sv. Save. Hram sv. Save je druga največja pravoslavna cerkev na svetu ( prva je v Rusiji), saj lahko sprejme kar 11.000 vernikov. Njeno zgradbo so načrtovali že leta 1894, na mestu, kjer so leta 1594 sežgali posmrtne ostanke prvega srbskega nadškofa. Gradnja se je kasneje ustavila zaradi vojne, nadaljevala pa leta 1984. Cerkev je bila sezidana okoli leta 2000, štiri leta kasneje pa tudi zunanje urejena. Ampak še ni dokončno zgrajena in še danes v njej potekajo gradbena dela. Na kratko smo si ogledali notranjost cerkve.
Nato je sledil še krajši avtobusni ogled mestnega središča. Potem pa smo odšli v hotel Kasina, ki je eden imed najstarejših nastanitev v središču Beograda. Po okusni večerji je sledil nočni sprehod po glavni beograjski promenadi, ulici Kneza Mihajla, ki je obdana s trgovinami, kavarnami in pestrim dogajanjem, torej primerno mesto za porabo denarja. Ob 22 uri smo se vrnili v hotel počivat.
Naslednji dan smo se zjutraj ob 7. uri odpravili na zajtrk, imeli smo pestro izbiro hrane. Nato smo se peš odpravili do glavnega shajališče Beograjčanov, nekateri ga poimenujejo kar “kod konja”.
Žargonsko ime je dobil po enem izmed najlepših spomenikov v Beogradu, po knezu Mihailu Obrenoviću na konju, ustanovitelju moderne Srbije. Trg obkrožata Narodni muzej ter Narodno gledališče. Sprehodili pa smo se tudi do Kalemegdana, ki je največji in najlepši park v Beogradu.
Park je tudi pomemben kulturno-zgodovinski kompleks. V njem lahko občudujemo kipe pomembnih osebnosti srbske zgodovine. V parku si je možno ogledati vojni muzej z eksponati na prostem, za vse ljubitelje divjih živali- park dinozavrov, za najmlajše pa se v parku nahajajo zelo urejena in zanimiva igrala.
Avtobus nas je pobral in smo pot nadaljevali proti Avali. Avala velja za prostor, kamor se je možno umakniti od mestnega vrveža. Najprej smo si ogledali spomenik neznanemu junaku. Po 1. svetovni vojni je lokalno prebivalstvo odkrilo večje število grobov srbskih vojakov ubitih v vojni, med njimi tudi grob neznanega srbskega vojaka. Spomenik je zgrajen med letoma 1934 do 1938, po zasnovi kiparja Ivana Meštrovića. Narejen je v obliki mavzoleja z kariatidami, ki predstavljajo ženske v narodnih nošah iz vseh osmih jugoslovanskih banovin. Ena izmed njih pa je tudi Slovenka oblečena v narodni nošo. Nato pa je sledil še ogled z višine, in sicer iz avalskega stolpa, kjer smo občudovali pogled na mesto. Ker je na vrhu precej pihalo, smo odšli v spodnji del, kjer se nahaja restavracija, da smo se malo okrepčali.
Sledil je ogled cerkve in mavzoleja dinastije Karađorđević na hribu Oplenac, posvečene sv. Juriju. Notranjost je obložena z mozaiki, ki so kopije fresk iz mnogih srbskih samostanov in cerkva. Ogledu je sledil povratek v hotel. Večer smo preživeli na Skadarliji, kjer je večerja potekala v čudovitem ambientu z odličnim vzdušjem ob živi glasbi in ob plesu.
Beograd ima v samem središču več kot 100 restavracij in kavarn. Ena bolj pomembnih lastnosti Beograda je vsekakor hrana in pijača. Še vedno je ob vprašanju ” Kaj ti je najbolj všeč v Beogradu? ” glavni odgovor je hrana. Večina restavracij je znanih po pripravi tradicionalne srbske hrane. Ta večinoma temelji na mesu, vendar je tudi za vegetarijance dobro poskrbljeno. Torej v Beogradu ni lačen še tako zahteven gost. Kot v večini evropskih mest je ob tradicionalni kuhinji na voljo vedno več mednarodne kuhinje. Znan slovenski pregovor, ki še kako drži, pravi: »Ljubezen gre skozi želodec.« Če to drži, se boste v Beograd zaljubili in se radi vanj vračali.
Tretji dan smo po zajtrku najprej spakirali kovčke in zapustili hotel. Sledil je ogled tržnice in nekaj prostega časa še za zadnje nakupe. Nato pa dnevna vožnja proti Sloveniji, kamor smo prispeli okoli 21. ure.
S spoštovanjem se oziramo na naše sijajne profesorice: Zdenko Dimnik vodjo, Valerijo Sedlar in Darinko Kujavec. Prav tako gre zahvala tudi ga. Sofiji Mardjonović in gospodu Zlatanu, ki sta nam Beograd predstavila strokovno in zanimivo, ter za nepozabne dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Pa tudi staršem HVALA, ker ste nam omogočili nepozabno potovanje!
