Nedavne dejavnosti

Pustno ličenje v Domu starejših občanov Bežigrad

Na pustni torek, 25. 2. 2020, smo nekatere dijakinje 3. Kb razreda dopoldne preživele v Domu starejših občanov Bežigrad. Skupaj z Ano Hrovatin, Laro Jenko, Tanjo Merljak, Eniso Hasanaj in Pio Ferbežar smo s pomočjo šolskih ličil in dobre volje starejše preobrazile v pustne maškare. Starejši občani in osebje, ki je tam zaposleno, so nas sprejeli z odprtimi rokami in prijaznostjo, zato smo se počutile bolj sproščeno in smo se lažje povezale z ljudmi, ki smo jih maškarale. V sobo, v kateri smo ličile, so ves čas prihajali starejši, iz nje pa so izstopali razni gusarji, tigri, škratki, … Kasneje pa so starejše v domu obiskali tudi otroci iz vrtca Ciciban. Tudi njim smo po končanem pevskem nastopu obraze poslikale z željenimi motivi.

Vse dijakinje smo pri tej novi izkušnji uživale in se tudi naučile nekaj novega, saj smo delale na zrelem tipu kože, s katerim se v šoli ne srečujemo.

Avtor/-ica prispevka: Nikolina Markič, 3. Kb

Bodi pisatelj/pisateljica – literarni natečaj v tujih jezikih

Maša Bohinc Penček, dijakinja 2. Ka, je na literarnem natečaju v tujih jezikih Bodi pisatelj/pisateljica 2020 prejela posebno omembo po izboru žirije za kratko zgodbo v angleščini z naslovom Beautiful Life. Zgodbo boste lahko prebrali v šolskem glasilu Ge(r)ms.

Maši iskreno čestitamo.

Avtor/-ica prispevka: Helena Doberšek, prof.

Počastitev kulturnega praznika

V počastitev kulturnega praznika smo pripravili tradicionalno – že deveto – razstavo likovnih del. Tokrat se predstavljajo udeleženci šolske likovne delavnice: Lea Štubljar, Nela Trebičnik, Zala Cehner, Taja Jankovič, Tijo Alagić in Mihajlo Ćiković, ki so ustvarjali na temo štirih elementov: zemlje, vode, zraka in ognja.

Vodilo razstave je skrb za naše okolje, naš planet, kar smo poudarili tudi v prireditvi ob otvoritvi. Da so voda, zemlja, zrak temeljnega pomena za življenje in prihodnost človeka, so ugotavljali že starogrški filozofi. Razmišljanja dijakov o okolju in ekoloških problemih, s katerimi se spopadamo zaradi neodgovornega odnosa do okolja, so z mislimi starogrških filozofov narave povezali Maša Matan iz 3. Fc, Pia Kladnik iz 3. L in Svit Jeram iz 1. L. Z glasbo pa so sporočilo dogodka dopolnili šolski glasbeniki: Pia Kladnik in Filip Paladin iz 3. L, Ervin Mustafič iz 2. L, Žan Bedenik iz 4. L in Jaša Gorenc iz 3. Za, ki na vsakem nastopu ustvarijo prijetno veselo vzdušje.

Razstavo dopolnjuje katalog s predstavitvijo razstavljenih del, ki si jih lahko ogledate do 28. februarja v šolski avli. Akrili na platnu in zapisi razmišljanja dijakov v katalogu naj spodbudijo k bolj odgovornemu odnosu do ohranjanja harmonije v naravi.

Šolsko tekmovanje iz kozmetike

V petek, 31. 1. 2020, je bilo šolsko tekmovanje iz kozmetike. Dijakinje 2., 3. in 4. letnika programa kozmetični tehnik so tekmovale v štirih kategorijah: naravna nega – pet tekmovalk, permanentno lakiranje – šest tekmovalk, poročno ličenje – tri tekmovalke in nail art iz škatlice na temo ljubezni – štiri tekmovalke. Najboljši dijakinji iz vsake kategorije se uvrstita na državno tekmovanje Z znanjem do lepote, ki bo 18. aprila 2020 v Novem mestu.

Na državno tekmovanje so se uvrstile dijakinje:

  • Naravna nega: Eva KAMŠEK z modelom Niko HODAK in Zala BARUCA z modelom Majo JUNTEZ,   vse iz 2. Kb.
  • Permanentno lakiranje: Ana BENET z modelom Tamaro LATINČIĆ iz 4. Kb in Dominika VELIAS iz 4. Kb z modelom Majo BREZOVAR iz 3. Kb.
  • Poročno ličenje: Katja ŠKANTELJ z modelom Mašo GODEC iz 4. Ka in Ana HROVATIN z modelom Pio KUHAR iz 3. Kb.
  • Nail art iz škatlice (tema ljubezen): Kim JANEŽIČ iz 4. Kb in Ana HROVATIN iz 3. Kb.

Na državnem tekmovanju v celostni podobi na temo Bajke in povesti o Gorjancih bo sodelovala tudi skupina dijakinj iz 4. Ka.

Avtor/-ica prispevka: Ema Dominič, 2. Kb

Teden pisanja z roko

Na pobudo Društva Radi pišemo z roko smo se tudi na naši šoli odzvali vabilu, da sodelujemo v Tednu pisanja z roko, ki je po vsej državi potekal od 20. 1. do 24. 1. 2020. Zato smo povabili dijake in tudi učitelje, da zapišejo lastnoročno kako lepo misel, ki smo jih razstavili v avli šole v 1. nadstropju.

Nekateri so upoštevali namig in napisali: »To je moje pisava. Nihče drug nima take.« Nekateri dijaki  prvih letnikov so izpisali zanimive citate iz Sofoklejeve Antigone ali iz Shakespearove tragedije Romeo in Julija, drugi pa so zapisali lepe misli o prijateljstvu in življenju. Sodelovali so tudi posamezni dijaki iz 2., 3. in 4. letnikov. V projekt smo se aktivno vključile profesorice Lidija Golc, Nevenka Tomšič-Iskra, Valerija Sedlar in Petra Vončina, ki je tudi koordinatorica projekta.

Naš dijak, Marko Stupar, prejel 1. nagrado za najboljši mladinski kratki film

Naš dijak, Marko Stupar, je prejel 1. nagrado za najboljši mladinski kratki film na 12. filmskem festivalu o človekovih pravicah This human world na Dunaju.

Mladinski natečaj kratkih filmov 2019 je potekal pod okriljem Informacijske službe Združenih narodov (UNIS) na Dunaju in Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Avstriji ter v sodelovanju s šolami v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji.

Otroci in mladostniki, stari med deset in dvajset let, so sodelovali s kratkimi, do tri minute dolgimi filmi, katerih navdih je bila Splošna deklaracija človekovih pravic, tema pa Zavzemimo se za naš planet.

Izhodišče so predstavljala vprašanja:

  • Kako lahko pomagam ljudem?
  • Kako je z našo in mojo odgovornostjo?
  • Kako lahko trošim bolj odgovorno?
  • Kaj naj kupim?
  • Kje in kako je narejeno?
  • Kako si predstavljam trajnostno prihodnost?

Na pobudo učiteljice Ljubice Gabrovšek sta na natečaju, vsak s svojim kratkim filmom, sodelovala tudi naša dijaka iz programa farmacevtski tehnik, Marko Stupar in Gregor Hvastija.

Prispevke je pregledala priznana mednarodna žirija in nagradila štiri kratke filme mladih ustvarjalcev. Marko Stupar je s svojim filmom Together dobil prvo nagrado in je zmagovalec letošnjega natečaja.

Nagrajenci so bili povabljeni na Dunaj, kjer so se 3. decembra udeležili slovesne podelitve nagrad. Marku Stuparju je prvo nagrado izročil predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju. Skupaj z ostalimi povabljenci so si mladi zmagovalci in njihovi spremljevalci ogledali vse nagrajene filme in film Stupid Young Heart.

Kratki film Marka Stuparja z naslovom Together (Skupaj) v treh minutah s plesom, igro in aktivističnim besedilom opozori na ekološke težave sveta, v katerem živimo. Vzbudi čustva: žalost, jezo, otopelost, obžalovanje, krivdo, upanje, veselje in motivira za boljši ter lepši svet.

Napisal je besedilo z močnim sporočilom, oblikoval koreografijo, ki je dinamična in izjemno skladna z besedilom, ples s Petro Prodan in Lano Vrtačnik dovršen in tehnična izvedba filma mojstrska. Vsekakor si ga velja večkrat ogledati in vedno znova začutiti sporočilo ter uživati v estetiki.

Čestitamo!

Avtor/-ica prispevka: Irena Svoljšak Mežnaršič, pomočnica ravnateljice

Mission Possible – projektni teden v Španiji

V nedeljo, 24. 11. 2019, smo se že v zgodnjih jutranjih urah dijaki Nadja Ogris, Lovro Zupan, Patricija Zalar in Veronika Rihter skupaj z mentorico Heleno Doberšek odpravili na pot proti Španiji, v Asturijo, v mesto Gijon.

Prvi dan v Gijonu smo začeli z zajtrkom s španskimi dobrotami, tudi tradicionalno omleto. Sledil je voden ogled mestnih znamenitosti in kratek pregled zgodovine mesta. V šoli je predstavitvi skupin iz vsake države sledilo oblikovanje štirih mednarodnih delovnih timov, analiza rezultatov in izbira problema za oblikovanje poslovne ideje.

V torek zjutraj smo se zbrali v šoli in imeli krajšo delavnico o prehrani in zdravju, kar je bila tema projektnega tedna, dobili pa smo tudi nekaj napotkov, kako delati. Do kosila smo delali v skupinah in se ob tem spoznavali z vrstniki iz ostalih držav ter pilili svoje sposobnosti komunikacije v angleščini. Po kosilu smo si ogledali akvarij.

V sredo smo kot običajno začeli z delom v skupinah. Kasneje smo si ogledali šolo in spoznali izobraževalne programe, ki jih šola ponuja. Kosili smo v tamkajšnji gostinski šoli, kjer smo imeli priložnost okusiti tradicionalne asturijske jedi. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali do tovarne jabolčnika ali sidre, značilne asturijske pijače. Ob vodenem ogledu smo izvedeli več o postopku izdelave pijače, ki smo jo na koncu tudi poskusili.

V četrtek nas je v Mestni hiši sprejel svetovalec za izobraževanje ter nam izrekel dobrodošlico. Po kosilu smo nadaljevali z delom v skupinah in dan zaključili z večerjo v restavraciji.

In že je prišel petek, zadnji dan projektnega tedna. Na voljo smo imeli še nekaj časa za pripravo predstavitev, nato pa je vsaka skupina je predstavila svojo idejo oz. projekt. Ideje so bile raznovrstne in inovativne.
Popoldan smo se z vlakom odpeljali v Oviedo, glavno mesto Asturije. Sprehodili smo se po mestu in občudovali znamenitosti. Ko smo se zvečer vrnili v Gijon, je napočil čas za slovo od vrstnikov.

V soboto smo v večernih urah prispeli v Ljubljano in tako se je naša pot zaključila. Čeprav smo bili žalostni, saj je teden minil prehitro, smo hvaležni za nove, neprecenljive izkušnje, ki smo jih pridobili. Projektni teden nam bo zagotovo ostal v lepem spominu.

Ogled gledališke predstave Tih vdih v MGL-ju

V torek, 5. 11. 2019 ob dvanajstih, smo se skupaj s sošolci odpravili proti Mestnemu gledališču ljubljanskemu. Ob enih so se ugasnile luči in predstava se je pričela. Drama traja eno uro in petdeset minut, a nas avtor Nejc Gazvoda s svojo ekipo motivira z vedno novimi dogodki in napetim dialogom, značilnim za naš čas. – Zgodba govori o družini, ki je pred enim letom izgubila očeta in moža. Na ta dan najmlajša članica družine ”Tamala” odhaja v Ljubljano študirat medicino. V drami nastopajo tudi starejša sestra in brat, ki se soočata vsak s svojimi problemi (neplodnost in otrok iz prejšnje zveze) in pa mama, ki seveda ne razume njihovih težav. Tamala zgodbo pred občinstvom razvija tako, da se vrača nazaj v času, ko riše album za svojo mamo. Takrat, ko zgodbo pripoveduje oziroma se ta odvija pred nami, je namreč Tamala stara že štirideset let. Ljudje okoli nje so se spremenili, nekaterih morda celo ni več. V enem dejanju se pred občinstvom razplete družinska zgodba, v kateri se lahko najde vsak od nas. Predstava se nas je dotaknila, ker je sodobna in prikazuje družinske odnose skozi smeh in solze.

Avtor/-ica prispevka: Tara Delič, 4. Zb
Avtor/-ica slikovnega gradiva: Fotografije: Amela Šarić, 3. L

Ogled predstave Pravica biti človek

V petek, 11. oktobra, smo si dijaki prvih letnikov ogledali gledališko predstavo Pravica biti človek. Ob 10. uri smo se zbrali pred Lutkovnim gledališčem (Krekov trg 1), nato smo se odpravili v dvorano Pod zvezdami. Ko smo vstopili in posedli, so igralci že sedeli okrog mikrofona in prepevali različne pesmi. Potem se je predstava začela. Živahno so prikazali politiko, vero, psihično nasilje, krajo. Politiko na primer tako, da so posedli kot v državnem zboru, si med seboj delili mnenja ter se prepirali.

O psihičnem nasilju je pripovedovalo več mladih, a mi je bila najbolj všeč zgodba o dekletu, ki je prestala več operacij obraza in jo je zaradi tega učiteljica zasmehovala.

V predstavi me je najbolj presenetilo, da so uporabili veliko kletvic. Všeč mi je bilo, ko je ena izmed igralk na koncu opozorila na okoljsko problematiko in da se nekateri starejši ne zmenijo za mlade. V razredu se strinjamo z mnenjem ustvarjalcev, da ima vsak pravico do svoje osebnosti.

Avtor/-ica prispevka: Agnes Kresevič, 1. L

Ogled filma Ne bom več luzerka

Film Ne bom več luzerka, ki ga je režirala Urša Menart, govori o devetindvajsetletni Špeli,  diplomirani profesorici umetnostne zgodovine. Dekle se  brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih staršev.

Spoznali smo Špelo, ki je živela v Ljubljani s fantom Andražem, a se je Andraž odločil zapustiti državo zaradi boljše službe in plače. Sama je ostala brez dela in možnosti, da bi plačala stanovanje, zato se je bila prisiljena preseliti k svojim staršem. Poleg tega so ji ukradli kolo. Službe s svojo diplomo ni mogla najti, zato je kupila študentsko napotnico in delala kot natakarica. Na delovnem mestu je spoznala Suzi, h kateri se je kasneje preselila. Plača ji ni zadoščala, zato sta jo prijateljici, ki sta živeli v tujini, spodbujali, da se še sama preseli. Ko se je končno odločila, da bo zapustila Slovenijo, je trenutek pred odhodom avtobusa zagledala svoje ukradeno kolo, se povzpela nanj in odkolesarila.

Film mi je bil zelo všeč, konec pa najbolj. Tik preden se je odpeljala v tujino, je zagledala kolo in upanje se ji je povrnilo. Takrat se je odločila vzeti kolo in tudi življenje v svoje roke. Konec filma je odprt, sama pa si rada zamišljam, da je po tem dogodku šlo njeno življenje na boljše. Špelina vztrajnost me je motivirala, da se še sama v življenju trudim, da premagam vse ovire. Sporočilo pa je, da v življenju vztrajamo, tudi če je težko, in da nikoli ne zgubimo upanja.

Avtor/-ica prispevka: Sanela Popovska, 4. Za

Šolsko leto:

Kategorije: