Nedavne dejavnosti

Mission Possible – projektni teden v Španiji

V nedeljo, 24. 11. 2019, smo se že v zgodnjih jutranjih urah dijaki Nadja Ogris, Lovro Zupan, Patricija Zalar in Veronika Rihter skupaj z mentorico Heleno Doberšek odpravili na pot proti Španiji, v Asturijo, v mesto Gijon.

Prvi dan v Gijonu smo začeli z zajtrkom s španskimi dobrotami, tudi tradicionalno omleto. Sledil je voden ogled mestnih znamenitosti in kratek pregled zgodovine mesta. V šoli je predstavitvi skupin iz vsake države sledilo oblikovanje štirih mednarodnih delovnih timov, analiza rezultatov in izbira problema za oblikovanje poslovne ideje.

V torek zjutraj smo se zbrali v šoli in imeli krajšo delavnico o prehrani in zdravju, kar je bila tema projektnega tedna, dobili pa smo tudi nekaj napotkov, kako delati. Do kosila smo delali v skupinah in se ob tem spoznavali z vrstniki iz ostalih držav ter pilili svoje sposobnosti komunikacije v angleščini. Po kosilu smo si ogledali akvarij.

V sredo smo kot običajno začeli z delom v skupinah. Kasneje smo si ogledali šolo in spoznali izobraževalne programe, ki jih šola ponuja. Kosili smo v tamkajšnji gostinski šoli, kjer smo imeli priložnost okusiti tradicionalne asturijske jedi. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali do tovarne jabolčnika ali sidre, značilne asturijske pijače. Ob vodenem ogledu smo izvedeli več o postopku izdelave pijače, ki smo jo na koncu tudi poskusili.

V četrtek nas je v Mestni hiši sprejel svetovalec za izobraževanje ter nam izrekel dobrodošlico. Po kosilu smo nadaljevali z delom v skupinah in dan zaključili z večerjo v restavraciji.

In že je prišel petek, zadnji dan projektnega tedna. Na voljo smo imeli še nekaj časa za pripravo predstavitev, nato pa je vsaka skupina je predstavila svojo idejo oz. projekt. Ideje so bile raznovrstne in inovativne.
Popoldan smo se z vlakom odpeljali v Oviedo, glavno mesto Asturije. Sprehodili smo se po mestu in občudovali znamenitosti. Ko smo se zvečer vrnili v Gijon, je napočil čas za slovo od vrstnikov.

V soboto smo v večernih urah prispeli v Ljubljano in tako se je naša pot zaključila. Čeprav smo bili žalostni, saj je teden minil prehitro, smo hvaležni za nove, neprecenljive izkušnje, ki smo jih pridobili. Projektni teden nam bo zagotovo ostal v lepem spominu.

Ogled gledališke predstave Tih vdih v MGL-ju

V torek, 5. 11. 2019 ob dvanajstih, smo se skupaj s sošolci odpravili proti Mestnemu gledališču ljubljanskemu. Ob enih so se ugasnile luči in predstava se je pričela. Drama traja eno uro in petdeset minut, a nas avtor Nejc Gazvoda s svojo ekipo motivira z vedno novimi dogodki in napetim dialogom, značilnim za naš čas. – Zgodba govori o družini, ki je pred enim letom izgubila očeta in moža. Na ta dan najmlajša članica družine ”Tamala” odhaja v Ljubljano študirat medicino. V drami nastopajo tudi starejša sestra in brat, ki se soočata vsak s svojimi problemi (neplodnost in otrok iz prejšnje zveze) in pa mama, ki seveda ne razume njihovih težav. Tamala zgodbo pred občinstvom razvija tako, da se vrača nazaj v času, ko riše album za svojo mamo. Takrat, ko zgodbo pripoveduje oziroma se ta odvija pred nami, je namreč Tamala stara že štirideset let. Ljudje okoli nje so se spremenili, nekaterih morda celo ni več. V enem dejanju se pred občinstvom razplete družinska zgodba, v kateri se lahko najde vsak od nas. Predstava se nas je dotaknila, ker je sodobna in prikazuje družinske odnose skozi smeh in solze.

Avtor/-ica prispevka: Tara Delič, 4. Zb
Avtor/-ica slikovnega gradiva: Fotografije: Amela Šarić, 3. L

Ogled predstave Pravica biti človek

V petek, 11. oktobra, smo si dijaki prvih letnikov ogledali gledališko predstavo Pravica biti človek. Ob 10. uri smo se zbrali pred Lutkovnim gledališčem (Krekov trg 1), nato smo se odpravili v dvorano Pod zvezdami. Ko smo vstopili in posedli, so igralci že sedeli okrog mikrofona in prepevali različne pesmi. Potem se je predstava začela. Živahno so prikazali politiko, vero, psihično nasilje, krajo. Politiko na primer tako, da so posedli kot v državnem zboru, si med seboj delili mnenja ter se prepirali.

O psihičnem nasilju je pripovedovalo več mladih, a mi je bila najbolj všeč zgodba o dekletu, ki je prestala več operacij obraza in jo je zaradi tega učiteljica zasmehovala.

V predstavi me je najbolj presenetilo, da so uporabili veliko kletvic. Všeč mi je bilo, ko je ena izmed igralk na koncu opozorila na okoljsko problematiko in da se nekateri starejši ne zmenijo za mlade. V razredu se strinjamo z mnenjem ustvarjalcev, da ima vsak pravico do svoje osebnosti.

Avtor/-ica prispevka: Agnes Kresevič, 1. L

Ogled filma Ne bom več luzerka

Film Ne bom več luzerka, ki ga je režirala Urša Menart, govori o devetindvajsetletni Špeli,  diplomirani profesorici umetnostne zgodovine. Dekle se  brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih staršev.

Spoznali smo Špelo, ki je živela v Ljubljani s fantom Andražem, a se je Andraž odločil zapustiti državo zaradi boljše službe in plače. Sama je ostala brez dela in možnosti, da bi plačala stanovanje, zato se je bila prisiljena preseliti k svojim staršem. Poleg tega so ji ukradli kolo. Službe s svojo diplomo ni mogla najti, zato je kupila študentsko napotnico in delala kot natakarica. Na delovnem mestu je spoznala Suzi, h kateri se je kasneje preselila. Plača ji ni zadoščala, zato sta jo prijateljici, ki sta živeli v tujini, spodbujali, da se še sama preseli. Ko se je končno odločila, da bo zapustila Slovenijo, je trenutek pred odhodom avtobusa zagledala svoje ukradeno kolo, se povzpela nanj in odkolesarila.

Film mi je bil zelo všeč, konec pa najbolj. Tik preden se je odpeljala v tujino, je zagledala kolo in upanje se ji je povrnilo. Takrat se je odločila vzeti kolo in tudi življenje v svoje roke. Konec filma je odprt, sama pa si rada zamišljam, da je po tem dogodku šlo njeno življenje na boljše. Špelina vztrajnost me je motivirala, da se še sama v življenju trudim, da premagam vse ovire. Sporočilo pa je, da v življenju vztrajamo, tudi če je težko, in da nikoli ne zgubimo upanja.

Avtor/-ica prispevka: Sanela Popovska, 4. Za

Ogled filma Druga stran upanja

V ponedeljek, 23. 9. 2019, smo si ogledali film Druga stran upanja v kino dvorani Kinodvor. Pred ogledom filma smo izvedeli nekaj podatkov o zgodovini Kinodvora ter njegovih značilnostih in razlikah od ostalih kinematografov.

Film zajema veliko aktualnih tem, kot so na primer begunstvo, brezposelnost, bratsko-sestrska ljubezen, vojna v Siriji, nesrečna ljubezen, odnos v družini in na delu.

Zgodba govori o tem, kako je sirijski begunec Khaled Ali prišel skrit med tovorom ladje na Finsko in tam zaprosil za azil. Prošnjo so mu zavrnili, zato je zbežal iz begunskega centra in še naprej poskušal najti svojo sestro, saj sta se na poti izgubila. Tam so ga preganjali sovražni ksenofobi, ki so ga na koncu filma tudi zabodli. Pred tem je Khaled spoznal tudi gospoda Wikströma, ki mu je dal službo, ponarejeno osebno ter prostor, v katerem je živel. Pomagal mu je tudi najti sestro, saj sta imela samo še drug drugega.

Film nas uči, da moramo biti potrpežljivi drug do drugega, saj ne vemo, kaj so drugi prestali v življenju. V pogovoru smo se strinjali, da nam je všeč, saj kljub vsem resnim temam vključuje tudi smešne prizore. Priporočili bi ga vsakemu, ki rad razmišlja o problemih po svetu in pri nas. Ne bi ga pa priporočili za zabaven sproščen filmski večer, ker se pri njem kar precej zamisliš nad problemi.

Avtor/-ica prispevka: Ajda Arko, Trine Celec, 1. L

Dobrodelni božično-novoletni bazar

Na svetu je mnogo dobrih ljudi
in mnogo velikih otrok
in toliko malih, neznatnih stvari
in toliko dobrih rok.

- Kajetan Kovič

V ponedeljek, 16. 12. 2019, in torek, 17. 12. 2019, je v šolski avli potekal tradicionalni božično-novoletni bazar.

Dijakinje in dijaki so združili moči in v 1. in 4. letnikih izdelali voščilnice, v 2. in 3. letnikih pa spekli okusno pecivo. Dijakinje programa kozmetični tehnik so obiskovalce razvajale z masažo rok, dijaki zobotehničnega programa so naredili obeske za ključe v obliki protez in posamičnih zob, dijaki programa laboratorijska biomedicina so pripravili napitke v epruvetah, bodoči farmacevtski tehniki pa priljubljena mazila za ustnice.

Vsa zbrana sredstva so namenjena za pomoč družinam socialno šibkejših dijakov.

Za prispevke se iskreno zahvaljujemo.

Avtor/-ica prispevka: Dijaška skupnost SŠFKZ

Slovenija na poti k plebiscitu – proslava v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti

20. decembra smo bili v počastitev dneva državnosti in enotnosti priča čvrstemu prepletu govora, glasbe in slike, ki nas je popeljal skozi triletno obdobje prelomnih dogodkov pred osamosvojitvijo Slovenije. Od februarja 1987, ko je izšla znamenita 57. številka Nove revije, 8. maja 1989, ko je Tone Pavček na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo in do 26. decembra 1990, ko so bili objavljeni uradni rezultati plebiscita, na katerem je 88,5 % vseh volilnih upravičencev izglasovalo, da postane Republika Slovenija samostojna in neodvisna država. Prav zaradi izjemne enotnosti je bil 26. december razglašen za državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Zgodovinska dejstva so dijaki programa tehnik laboratorijske biomedicine povezali s sedanjostjo z razmišljanji o globalni, narodni in osebni identiteti, o domovini in jeziku. Glasbene točke (Zate, Slovenija, Slovenskega naroda sin …) so popestrile razmišljanja in motivirale dijake, da so popevali z nastopajočimi glasbeniki. Vse pa je dopolnila projekcija s skrbno izbranimi fotografijami in videom.

»Kdor je že sam zgrajena osebnost, lahko pomaga graditi tudi druge identitete, saj ena brez druge ne morejo. Globalna povezuje ves svet, narodna narod in narode, v vsakem narodu pa je pomemben vsak posameznik. Naj bo trden in zvest.« je zapisala naša dijakinja.

S svojim odnosom do priprav, z vloženim trudom in časom so tudi nastopajoči dijaki ob podpori mentoric dokazali, da so mladi, ki imajo jasno zastavljene cilje, veliko izpovedno moč in ustrezno delovno disciplino, da so pripravili proslavo, na katero smo ponosni.

Avtor/-ica prispevka: Irena Svoljšak Mežnaršič, pomočnica ravnateljice

Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni

Tudi v šolskem letu 2019/2020 se je naša šola udeležila tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, kjer smo se odlično odrezali. Kljub poostrenim kriterijem smo se trije dijaki uvrstili na državno tekmovanje, ki je letos potekalo 16. 11., v Izoli. Dosegli smo zlato (Nal Podlogar, 3. Fa) in srebrno priznanje (Sara Germovšek, 3. Fb). Za uspehe čestitamo tudi ostalim tekmovalcem, ki so prejeli bronasto priznanje.

Avtor/-ica prispevka: Sara Germovšek, 3. Fb

Od ročnega k digitalnemu oblikovanju zobnih nadomestkov

Novo šolsko leto je programu zobotehnik prineslo novost pri praktičnem pouku. Tako kot na vseh drugih področjih dela, ustvarjanja in življenja tudi zobotehnična stroka sledi trendom novih sodobnih tehnologij in postopkov dela.

Po začetnem uvajanju in usposabljanju strokovnih učiteljev iz znanj računalniškega oblikovanja zobnih nadomestkov s pomočjo dentalne CAD/CAM tehnologije, smo v šolskem letu 2019/20 prvič vključili te vsebine tudi v program zobotehnik.

Dijaki 2. letnika se v okviru praktičnega strokovnega modula Individualna zobna protetika spoznajo z novo tehnologijo. Na računalniških demonstracijskih programih v CAD-u (Computer aided design – računalniško podprto oblikovanje) dijaki spoznajo in se naučijo ustvarjanja digitalnih kartotek z vsemi pomembnimi podatki za izdelavo protetičnega dela ter vrsto različnih primerov izdelave fiksno protetičnih nadomestkov od najbolj enostavnih solitarnih prevlek do zahtevnejših konstrukcij tako v polni morfološki kot reducirani obliki.

Delo na računalniških programih za oblikovanje protetičnih nadomestkov predstavlja nov izziv dijakom, saj bolj kot ročno spretnost in fino motoriko spodbuja računalniške veščine, zmožnost virtualnega oblikovanja ter preslikave objekta modeliranja iz računalniške 3D-forme v realen objekt.

Prihodnost bo od vseh nas zahtevala prilagajanje novim tehnologijam ter nenehno učenje in spopolnjevanje. Z uvajanjem novih vsebin v program zobotehnik postopoma gradimo poklic ”hibridnega” zobnega tehnika, ki bo hkrati vešč klasičnih ročnih veščin in sodobnih digitalnih tehnik.

Avtor/-ica prispevka: Simon Fabjan, učitelj praktične protetike

Ekskurzija v Beograd

Novo šolsko leto in spet novi pustolovščini naproti. Letos nas je pot vodila v eno izmed najstarejših mest v Evropi, ki ima za sabo pestro zgodovino – v Beograd. Ustanovili so ga Kelti v 3. st. pr .n. št. V rimskem času je nosil ime Singidunum. Okoli leta 630 so ga osvojili Slovani in ga preimenovali v mesto Beli grad. Skozi zgodovino je dobil še druge vzdevke, kot sta Balkanska vrata in Slovanski New York. Od leta 1403 je Beograd glavno mesto Srbije.

Dijaki in dijakinje Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana smo v okviru programa obveznih izbirnih vsebin, v torek, 29. 10. 2019 ob 4.00 uri zjutraj s parkirišča na Streliški ulici štartali na pot proti Beogradu. Z nami je odšla tudi vodička agencije ga. Sofija Mardjonović. Pot nas je vodila po Cesti bratstva in enotnosti, mimo Zagreba, čez Slavonijo do Srbije. Vmes pa smo imeli manjše postanke, kjer smo se lahko okrepčali.

Po prihodu v Beograd smo se najprej podali na Dedinje, do Hiše cvetja, kjer smo si ogledali grob najbolj znanega Jugoslovana vseh časov, Josipa Broza – Tita. Nahaja se v okviru kompleksa muzeja zgodovine Jugoslavije. Še danes je v hiši poleg grobnice zbirka Titu podarjenih štafetnih palic in izbrane fotografije iz predsednikovega življenja in pogrebne slovesnosti. Hišo cvetja je v treh desetletjih obiskalo več kot 20 milijonov ljudi, več kot polovico iz drugih republik Jugoslavije. Po navajanju srbskih virov je od te polovice največ prav Slovencev.

Od tam nas je pot peljala do stadiona Marakana, stadiona nogometnega kluba Crvena zvijezda. Nasproti stadiona pa smo si ogledali tudi hišo Svetlane Ražnatović, bolj znane po vzdevku Ceca, ki je srbska pevka popularne glasbe.

Pot smo nadaljevali proti najpomembnejšem mestnemu verskem objektu, nedokončani cerkvi sv. Save. Hram sv. Save je druga največja pravoslavna cerkev na svetu ( prva je v Rusiji), saj lahko sprejme kar 11.000 vernikov. Njeno zgradbo so načrtovali že leta 1894, na mestu, kjer so leta 1594 sežgali posmrtne ostanke prvega srbskega nadškofa. Gradnja se je kasneje ustavila zaradi vojne, nadaljevala pa leta 1984. Cerkev je bila sezidana okoli leta 2000, štiri leta kasneje pa tudi zunanje urejena. Ampak še ni dokončno zgrajena in še danes v njej potekajo gradbena dela. Na kratko smo si ogledali notranjost cerkve.

Nato je sledil še krajši avtobusni ogled mestnega središča. Potem pa smo odšli v hotel Kasina, ki je eden imed najstarejših nastanitev v središču Beograda. Po okusni večerji je sledil nočni sprehod po glavni beograjski promenadi, ulici Kneza Mihajla, ki je obdana s trgovinami, kavarnami in pestrim dogajanjem, torej primerno mesto za porabo denarja. Ob 22 uri smo se vrnili v hotel počivat.
Naslednji dan smo se zjutraj ob 7. uri odpravili na zajtrk, imeli smo pestro izbiro hrane. Nato smo se peš odpravili do glavnega shajališče Beograjčanov, nekateri ga poimenujejo kar “kod konja”.
Žargonsko ime je dobil po enem izmed najlepših spomenikov v Beogradu, po knezu Mihailu Obrenoviću na konju, ustanovitelju moderne Srbije. Trg obkrožata Narodni muzej ter Narodno gledališče. Sprehodili pa smo se tudi do Kalemegdana, ki je največji in najlepši park v Beogradu.

Park je tudi pomemben kulturno-zgodovinski kompleks. V njem lahko občudujemo kipe pomembnih osebnosti srbske zgodovine. V parku si je možno ogledati vojni muzej z eksponati na prostem, za vse ljubitelje divjih živali- park dinozavrov, za najmlajše pa se v parku nahajajo zelo urejena in zanimiva igrala.

Avtobus nas je pobral in smo pot nadaljevali proti Avali. Avala velja za prostor, kamor se je možno umakniti od mestnega vrveža. Najprej smo si ogledali spomenik neznanemu junaku. Po 1. svetovni vojni je lokalno prebivalstvo odkrilo večje število grobov srbskih vojakov ubitih v vojni, med njimi tudi grob neznanega srbskega vojaka. Spomenik je zgrajen med letoma 1934 do 1938, po zasnovi kiparja Ivana Meštrovića. Narejen je v obliki mavzoleja z kariatidami, ki predstavljajo ženske v narodnih nošah iz vseh osmih jugoslovanskih banovin. Ena izmed njih pa je tudi Slovenka oblečena v narodni nošo. Nato pa je sledil še ogled z višine, in sicer iz avalskega stolpa, kjer smo občudovali pogled na mesto. Ker je na vrhu precej pihalo, smo odšli v spodnji del, kjer se nahaja restavracija, da smo se malo okrepčali.

Sledil je ogled cerkve in mavzoleja dinastije Karađorđević na hribu Oplenac, posvečene sv. Juriju. Notranjost je obložena z mozaiki, ki so kopije fresk iz mnogih srbskih samostanov in cerkva. Ogledu je sledil povratek v hotel. Večer smo preživeli na Skadarliji, kjer je večerja potekala v čudovitem ambientu z odličnim vzdušjem ob živi glasbi in ob plesu.

Beograd ima v samem središču več kot 100 restavracij in kavarn. Ena bolj pomembnih lastnosti Beograda je vsekakor hrana in pijača. Še vedno je ob vprašanju ” Kaj ti je najbolj všeč v Beogradu? ” glavni odgovor je hrana. Večina restavracij je znanih po pripravi tradicionalne srbske hrane. Ta večinoma temelji na mesu, vendar je tudi za vegetarijance dobro poskrbljeno. Torej v Beogradu ni lačen še tako zahteven gost. Kot v večini evropskih mest je ob tradicionalni kuhinji na voljo vedno več mednarodne kuhinje. Znan slovenski pregovor, ki še kako drži, pravi: »Ljubezen gre skozi želodec.« Če to drži, se boste v Beograd zaljubili in se radi vanj vračali.
Tretji dan smo po zajtrku najprej spakirali kovčke in zapustili hotel. Sledil je ogled tržnice in nekaj prostega časa še za zadnje nakupe. Nato pa dnevna vožnja proti Sloveniji, kamor smo prispeli okoli 21. ure.

S spoštovanjem se oziramo na naše sijajne profesorice: Zdenko Dimnik vodjo, Valerijo Sedlar in Darinko Kujavec. Prav tako gre zahvala tudi ga. Sofiji Mardjonović in gospodu Zlatanu, ki sta nam Beograd predstavila strokovno in zanimivo, ter za nepozabne dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Pa tudi staršem HVALA, ker ste nam omogočili nepozabno potovanje!

Avtor/-ica prispevka: Manca Klemenčič, 3. L

Šolsko leto:

Kategorije: