Zdrava šola

zdrava_sola_logo

Cilji evropske in slovenske mreže zdravih šol

Vse šole, ki so vstopile v mrežo Zdravih šol, so se zavezale, da bodo spodbujale uresničevanje naslednjih ciljev:

  1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
  2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci.
  3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
  4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
  5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
  6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
  7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta vzgoje za zdravje.
  8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učencev in učiteljev.
  9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
  10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
  11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
  12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu vzgoje za zdravje.

Člani tima Zdrave šole v šolskem letu 2016/17 so:

  • učitelji: Polona Drenik Trop, Darinka Kujavec, Jasmina Letonja, Kristina Sernec, Sabina Turšič, Valerija Vadnov in Poldka Žavbi (vodja tima).

Vse morebitne predloge in pripombe v zvezi z Zdravo šolo lahko sporočite vodji tima Poldki Žavbi (poldka.zavbi@guest.arnes.si).

Pozitivka in pozitivec SŠFKZ za šolsko leto 2016/17

Tim Zdrave šole v sodelovanju s šolsko dijaško skupnostjo vsako leto organizira izbor pozitivca/-ke naše šole . Cilj akcije je spodbuditi pozitiven odnos do sočloveka in zdravega načina življenja med dijaki.
Prejeli smo 35 predlogov in na podlagi izpolnjenih vprašalnikov izbrali pozitivko in pozitivca šole za leto 2017. Izbira je bila težka, saj so oddelki predlagali same odlične kandidate.

Med 21 predlaganimi dijakinjami je dosegla največ točk in tako postala pozitivka šole Tjaša Dakič iz 3. Fc.

Tjaša je aktivna na veliko področjih: pomaga starejšim sosedom, sodeluje na čistilnih akcijah in dobrodelnih prireditvah, teče v naravi, kolesari, obiskuje fitnes in vadi pilates, poje v pevskem zboru in samostojno, nastopa s citrami. Za svoje zdravje skrbi tudi s pravilnim prehranjevanjem. Ljudi sprejema takšne, kot so. Sošolcem pomaga pri učenju. Je empatična, vedno vesela in poskrbi za dobro vzdušje v razredu. Ima odličen odnos do sošolcev in učiteljev.


Tjaša Dakič, 3. Fc

Žan Dobrovoljc, 1. Fc

Med 14 predlaganimi dijaki je dosegel največ točk in tako postal pozitivec šole Žan Dobrovoljc iz 1. Fc.

Žan sodeluje na čistilnih akcijah in pomaga starejšim, hodi v gore in redno trenira teke, igra odbojko s prijatelji in se ukvarja z glasbo – igra klavir. Za svoje zdravje skrbi tudi s pravilnim prehranjevanjem. Ljudi sprejema takšne, kot so. Sošolcem veliko pomaga pri učenju. Je vedno vesel, natančen pri kakršnem koli delu in poskrbi za dobro vzdušje v razredu. Ima odličen odnos do sošolcev in učiteljev.

Avtor/-ica prispevka: Tim Zdrave šole

7. april, Svetovni dan zdravja

Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je posvečen ozaveščanju o depresiji, ki je najpogostejši vzrok bolezni in invalidnosti po svetu. O depresiji in drugih aktualnih temah v zvezi z zdravjem so ozaveščali naše dijake študenti Visoke šole za zdravstvo iz Ljubljane.

Zdrav nasmeh je uspeh

V četrtek, 19. 1. 2017 smo se nekateri dijaki udeležili delavnic, ki jih je pripravilo podjetje Flegis. Delavnice so trajale dve šolski uri. Bile so razdeljene na dva dela.

V prvem teoretičnem delu smo izvedeli, zakaj je pomembna ustna higiena in kakšne so posledice, če jo zanemarimo. Če pa jo redno vzdržujemo in pravilno skrbimo za svojo ustno votlino, lahko preprečimo marsikatere bolezni. Prav zato je Flegisov moto Zdrav nasmeh je uspeh, kajti za vsak uspeh se moramo potruditi.

V drugem delu delavnic pa smo se učili pravilnega ščetkanja. Za vsako mizo nam je en študent ali študentka pokazal ali pokazala, kakšen je postopek. Vsak je dobil zobno in medzobno ščetko. Kdor je želel, si je lahko sposodil tudi ogledalo. V roke smo vzeli ščetke in s krožnimi gibi začeli ščetkati zobe. Potem smo vzeli tudi medzobne ščetke in vsak je poskusil očistiti vsaj en medzobni prostor. Ko smo s tem zaključili, smo vzeli zobno nitko in se naučili pravilne uporabe.
Delavnice so bile zabavne in smo se tudi veliko naučili, če smo bili pozorni in pripravljeni sodelovati.

Avtor/-ica prispevka: Elma Turkanović in Deja Dolenc, 1. Za

Predavanje o motnjah hranjenja

V ponedeljek, 28. 12. 2016, smo imeli  na šoli organizirano predavanje v sklopu Zdrave šole. Predavateljica je bila gospa asist. dr.  Karin Sernec iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Na predavanju smo se pogovarjali o motnjah hranjenja. Predavateljica nam je povedala, da je vzrok največkrat psihične narave. Te motnje lahko pozdravimo, če poznamo vzroke in je  oseba pripravljena sodelovati. Razlog za nastanek ni samo eden, temveč jih je več. Ti osebo počasi, vendar vztrajno, vodijo v motnjo.

Najpogostejši vzroki

 1. Družinski dejavniki tveganja:

  • kronične telesne/duševne bolezni,
  • telesno, čustveno in spolno nasilje,
  • odnos staršev do hrane,
  • nefunkcionalni odnosi v družini – hrana kot vzgojni pripomoček,
  • nekompatibilnost med otroki in starši.

V nobenem primeru, razen pri spolnih zlorabah, ne gre za iskanje krivde in krivcev, temveč za iskanje vzrokov. Ob taki motnji starši vedno krivijo sebe.

2. Sociokulturni dejavniki tveganja:

  • vpliv medijev,
  • spremenjena vloga ženske.

3. Biološko–genski dejavniki:

  • čezmerna telesna teža ob rojstvu in v otroštvu,
  • specifične osebne poteze.

Motnje hranjenja so

  • Anoreksija nervoza – intenziven strah pred debelostjo, moteno doživljanje lastnega telesa, zavračajo hranjenje, minimalna telesna teža, pojavi se na prehodu iz otroštva v adolescenco.
  • Bulimija nervoza – ponavljajoča se obdobja prenajedanja, občutek pomanjkljivega nadzora nad lastnim hranjenjem. Prenajedanju sledijo neustrezni mehanizmi zmanjševanja telesne teže, strah pred debelostjo. Pojavlja se na prehodu iz adolescence v zgodnje odraslo obdobje.
  • Kompulzivno prenajedanje – ponavljajoča se obdobja prenajedanja, občutek pomanjkljivega nadzora nad hranjenjem. Obdobju prenajedanja ne sledi uporaba vedenjskih vzorcev za nižanje telesne teže. Pojavi se v zgodnjem in srednjem odraslem obdobju. Prisotna je prekomerna telesna teža.
  • Nove oblike motenj hranjenja:
    • ortoreksija nervoza – obsedenost z zdravo hrano,
    • bigoreksija nervoza – obsedenost z atletskim videzom.

Zdravljenje

  • lastna motivacija,
  • ambulantno psihiatrično zdravljenje,
  • bolnišnično zdravljenje,
  • psihoterapija.

Da se motnjam izognemo, je najpomembnejša zdrava samopodoba.

Avtor/-ica prispevka: Eva Hribar, 3. Kb in Tinkara Mele, 3. Kb

Temeljni postopki oživljanja in avtomatska zunanja defibrilacija

TPO (Temeljni Postopki Oživljanja)

Ukrepi VODDO):

  1. Varnost (zagotovi varnost sebi, žrtvi, očividcem)
  2. Odzivnost (ali se žrtev odziva – gospod me slišite in potresemo za ramena)
  3. Dihalna pot (odpri dihalno pot – glavo zvrnemo nazaj)
  4. Dihanje (glej dvigovanje prsnega koša, občuti sapo, sliši dihanje)
  5. Kliči na 112 in prinesi aed (pošli nekoga, naj pokliče 112 in prinese AED – avtomatski eksterni defibrilator)
  6. Oživljanje:
    • 30 stisov prsnega koša
    • 2 vpiha (zvrni glavo nazaj in stisni nos)
      :
      ponavljamo, dokler ne dobimo AED.

Ko dobimo AED:

  1. Ga vključimo
  2. Prilepimo samolepilni elektrodi (desno pod ključnico, levo pod pazdudo)
  3. Sledimo govornim navodilom:
    • analiza srčnega ritma (se žrtve ne dotikamo)
    • električni sunek je potreben (jaz stran, vsi stran, pritisnemo rdeči gumb)
    • električni sunek ni potreben (nadaljujemo z oživljanjem)
  4. Oživljamo 30:2

Avtor/-ica prispevka: Irena Pranjič

Svetovni dan sladkorne bolezni 2016

14. novembra je svetovni dan sladkorne bolezni. Bolezen je v porastu tako v Sloveniji kakor drugod po svetu. Še zlasti narašča število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je predvsem povezano s staranjem prebivalstva in neustreznimi spremembami v življenjskem slogu. Več lahko preberete na spletni strani Nacionalnega Inštituta za javno zdravje RS.


Avtor/-ica slikovnega gradiva: Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS

Zaposleni na SŠFKZ tudi letos na Ljubljanskem maratonu

18 učiteljev in drugih delavcev šole se je udeležilo letošnjega Ljubljanskega maratona. Že pred tem smo poskrbeli za svojo telesno kondicijo, da smo lahko na maratonu dosegli cilj. S tem želimo spodbuditi tudi čimveč dijakov naše šole, da bi se ukvarjali z rekreacijo in se pridružili teku.