Nadarjeni dijaki

Na šoli je tudi letos potekal tabor za nadarjene dijake, vendar tokrat v malo drugačni obliki kot prejšnja leta. Tema letošnjega leta je bila Ljubljansko barje, ki je blizu naši šoli, pa vendar ga ne poznamo prav dobro.

Tabora se je udeležilo 22 dijakov, spremljali pa so nas 4 profesorji, in sicer Zdenka Dimnik, Sabina Povhe Lenart, Viljemka Kopčavar in Branko Lušina.

Dijaki in profesorji smo se vsak s svojim kolesom in primerno opremljeni zbrali v sredo, 16. septembra, ob 9.uri pred šolo, kjer nas je pričakal tudi naš vodič Mitja Gruden. In tako smo se vsi odpravili na kolesarjenje po Ljubljanskem barju. Med vožnjo smo se večkrat ustavili, se odžejali in poslušali vodiča, ko nam je razložil kar nekaj zanimivih dejstev o Ljubljanskem barju, ki jih marsikdo ni vedel, profesorica Viljemka Kopčavar pa nam je predstavila rastlinstvo in živalstvo na tem območju. Pot smo nadaljevali do vasi Ig, kjer je bil čas za kavico in prigrizek, sledil pa je ogled Koliščarskega doma. Na poti do vasi, kjer nas je čakalo kosilo, smo se sprehodili po Koscevi poti, nabrali nekaj travniške mete in hitro odkolesarili do gostišča, kjer so nas postregli s pico. Kolesarjenje smo nadaljevali do vasi Jezero, naš cilj pa je bilo Podpeško jezero, ki mu domačini pravijo kar Jezero. Nekaj pogumnih dijakov se je odločilo, da si bodo privoščili kratko kopanje v osvežilni vodi. Pred nami je bila še zadnja postaja in sicer Plečnikova cerkev sv. Mihaela v Črni vasi in pot nazaj do šole.

V četrtek smo dan pričeli z ogledom Mestnega muzeja v Ljubljani, najbolj pomemben del ogleda je bilo seveda leseno kolo iz časa koliščarjev, kar je bila tudi tema našega tabora. Po ogledu muzeja je sledil čas za jutranjo kavo. Ko smo se ponovno zbrali, nas je profesorica Zdenka Dimnik peljala na ogled stare Židovske ulice. Ob Ljubljanici smo se vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala proti Vrhniki. Med potjo je vladala precejšnja živahnost, saj so nekateri dijaki s seboj prinesli svoje inštrumente. Sledilo je kosilo, ki smo ga imeli kar na ladjici, in zaključna vožnja.

V petek je bil zadnji dan tabora. Preživeli smo ga na šoli, kjer smo oblikovali predstavitev tabora in Ljubljanskega barja. Izdelali smo plakate, maketo barja in koliščarske koče, vodo z okusom mete, ki smo jo nabrali v sredo, izdelava trdega šampona za lase… in seveda so nas ves čas zabavali tudi naši glasbeniki in nas motivirali. Za lakoto pa sta poskrbeli profesorica Sabina Povhe Lenart in dijakinja Hana Kavšek iz 3. Fa, ki sta spekli kup palačink. Nekateri dijaki pa so prinesli domače marmelade.

V imenu vseh sodelujočih dijakov se zahvaljujem vodstvu šole, ki nam je omogočilo izvedbo tabora, vsem profesorjem, ki so nas spremljali, in vodičem. Iskrena hvala za ves trud, potrpežljivost in razširitev znanja o Ljubljanskem barju, predvsem pa za to, da nam bodo ti trije dnevi ostali v lepem spominu.

V sredo, 19. 9. 2018, se je dan za nekatere dijake in profesorje naše šole začel drugače kot po navadi. Ob sedmih zjutraj smo se namreč polni radovednosti odpeljali proti Kočevju. Tam je potekal peti, že tradicionalni, tabor za nadarjene dijake. Nosil je naslov MED-MEDVED. Udeležilo se ga je 24 dijakov in 4 profesorji: Zdenka Dimnik, Sabina Povhe Lenart, Viljemka Kopčavar in Brane Lušina.
Takoj ob prihodu v Kočevje smo se nastanili v hostlu Bearlog, kjer smo takoj izkusili domačnost in radodarnost. Pot smo nadaljevali do Kočevske Reke, od koder smo se s posebnim avtobusom odpeljali do bunkerja Škrilj, ki je bil dolga leta strogo varovana skrivnost. Nato smo obiskali Reško jezero in se odpravili na naravoslovno učno pot. Pot se je nadaljevala do občine Kostel, natančneje do gradu Kostel. Uživali smo v ogledu in razgledu. Za zaključek smo obiskali še ranč Marina, kjer so se nekateri celo povzpeli na konjski hrbet. Večer je bil čas za spoznavanje, delavnice in zabavo.

Naslednji dan nas je čakal podvig, saj smo se z vodičem odpravili raziskovat pobočje Stojne. Na poti, ki je trajala okoli 5 ur, smo obiskali 4 različne vrhove. Na enem izmed njih so bile celo razvaline gradu Fridrihštajn. Kosilo nas je čakalo v lovski koči. Od tam so se nekateri odpravili še v Ledeno jamo. Po vrnitvi v hostel je sledila večerja, nato pa delavnice. Prav vsak se je potrudil, da je bil nekako koristen in kmalu so se pokazali rezultati. Dišalo je po piškotih, milo je bilo narejeno, prav tako tudi hidrolat, žvečilni gumiji in mnogi plakati ter drugi izdelki.

Tretji dan je bil mirnejši. Ogledali smo si mesto Kočevje, najpogumnejši pa so se kopali v jezeru. Po kosilu smo se polni vtisov, novega znanja in prijetne utrujenosti odpravili proti šoli.
V imenu vseh lahko rečem, da smo hvaležni spremljevalnim profesorjem, ravnateljici in vodstvu šole, ki so nam omogočili izvedbo tabora. Posebna zahvala gre profesorici Sabini Turšič, ki je podarila med in posodila mnogo predmetov, uporabljenih na razstavi. Prav tako pa tudi butični trgovini Devur, ki izdeluje čudovite lesene izdelka. Najdete jo lahko v starem mestnem jedru Ljubljane (Mestni trg 12). Hvala tudi vsem udeležencem. Zaradi vsakega izmed vas je bil tabor boljši.