70 let izobraževanja tehnikov laboratorijske biomedicine

Šola je nastala leta 1948 kot Šola za sanitarne tehnike in se je leta 1958 preimenovala v Šolo za sanitarne tehnike in medicinske laborante. Sanitarno šolo je ustanovil Svet za prosveto in kulturo LRS leta 1952 kot naslednico leta 1948 ustanovljene Šole za sanitarne tehnike.[1] Bila je tretja šola te vrste v Jugoslaviji, za zagrebško in beograjsko, ki sta nastali leta 1932. Do leta 1952 se je nahajala v tesnih prostorih na Vegovi 8, zaradi naraščanja števila dijakov pa je gostovala tudi po drugih zavodih. Večina dijakov je prihajala izven Ljubljane, zato so bivali v internatu na Povšetovi ulici, ki so ga sami pomagali zgraditi. Od leta 1952 je bila šola v župnišču evangeličanske cerkve na Gosposvetski 9, dijaki so bili nastanjeni v Dijaškem domu Ivana Cankarja, dijakinje pa v internatu šole za medicinske sestre na Kongresnem trgu.[2] Do šolskega leta 1950/51 je bilo šolanje triletno, nato pa štiriletno.V šolskem letu 1950/51 je dala šola prve absolvente; od 32 dijakov jih je 13 opravilo zaključni izpit [3].

Predmetnik za šolsko leto 1951/52 je bil sledeč: slovenščina, angleščina (prej ruščina), matematika, zgodovina, zemljepis, temelji državne in družbene ureditve FLRJ, fizkultura, predvojaška vzgoja, kemija, fizika, biologija, anatomija in fiziologija, splošna patologija, bakteriologija in parazitologija, osebna in splošna higiena, tehnologija in higiena živil in bromatologija, higiena dela, stanovanjska in komunalna higiena, higiena pitne in odpadne vode, duševna higiena, epidemiologija in nalezljive bolezni, dezinfekcija-dezinsekcija-deratizacija, sanitarna tehnika in asanacija, organizacija zdravstvene službe, splošna in zdravstvena zakonodaja, psihologija in pedagogika, prva pomoč, zdravstvena prosveta, administracija, statistika, bencinski motorji [4].

Dijaki drugega letnika so opravljali obvezno 14-dnevno neprekinjeno prakso v dezinfekcijskem zavodu v Ljubljani. Dijaki četrtega letnika so opravljali obvezno prakso enkrat tedensko od 7. do 10. ure, in sicer v celoti po deset dni v vsakem od navedenih zavodov: Centralni higienski zavod (po 10 dni na statističnem, epidemiološkem, bakteriološkem, kemijskem in živilskem oddelku), Mikrobiološki laboratorij, Biokemični laboratorij GVB, sanitarna inšpekcija MLO. Dijaki so imeli tudi obvezno počitniško prakso. Kdor je delal v mikrobioloških in živilskih laboratorijih, jo je opravljal med drugim in tretjim letnikom v mikrobiološkem, med tretjim in četrtim letnikom pa en mesec v živilskem laboratoriju. Kdor pa se je odločal za zaposlitev na terenu, je opravljal prakso v Centralnem higienskem zavodu ali v okrožnih higienskih zavodih [5].

Osebje zavoda kaže podobno sliko kot zobotehnična in farmacevtska šola. Šolo je vodil direktor, ki je imel ob sebi enega ali dva člana stalnega strokovnega kadra, ostali pa so bili honorarni sodelavci. Prvi direktor šole je bil sanitarni tehnik Jule Puhar. Poučeval je predmet dezinfekcija-dezinsekcija-deratizacija. V učiteljskem zboru je bilo poleg enega stalnega predavatelja še 13 honorarnih učiteljev. V šolskem letu 1950/51 je šolo prevzela nova direktorica, medicinska sestra Neža Dolžan, ki je imela v učiteljskem kadru dva stalna predavatelja in 28 honorarnih sodelavcev. V šolskem letu 1950/51 so dijaki opravljali prvi zaključni izpit, in sicer iz enajstih predmetov. Izpit je opravljalo 14 kandidatov: eden je dosegel odličen uspeh, šest je bilo prav dobrih, eden zadosten, ena kandidatka pa je padla in je bila odklonjena za eno leto. V šolskem letu 1951/52 so bili uvedeni sprejemni izpiti. Po trimesečnem šolanju so morali kandidati opravljati sprejemni izpit iz anatomije, bakteriologije, fizike in kemije. Uspešnih je bilo 21 kandidatov od 22 [6].

Ohranjenih je nekaj ravnateljevih poročil in zapisnikov vzgojnih konferenc. Ravnatelj je omenjal ‘…motnje pouka zaradi neprimernih učnih prostorov in gostovanja širom Ljubljane, pa neprimeren urnik zaradi izmeničnega pouka na matičnih šolah honorarnih učnih oseb, ki poučujejo pri nas, pomanjkanje učbenikov, nesistematično in kampanjsko učenje naših dijakov’.[7] Pouk na šoli je sicer potekal redno, a zaradi utesnjenih prostorov v treh izmenah s pričetki ob 7.00, 10.30 in ob 13.30. V dveh oddelkih programa sanitarni tehnik in v treh oddelkih programa medicinski laborant se je šolalo 125 dijakov. Praktično delo je potekalo večinoma popoldne. Delo je bilo še bolj utesnjeno, ker so sprejeli dva oddelka več. Četrtina dijakov je bila iz ‘raztrganih gnezd’, precej je bilo partizanskih sirot [8].

Leta 1960 se je Šola za sanitarne tehnike in medicinske laborante vselila v novo stavbo na Šaranovičevi 5. Direktor je bil Bojan Luzner. Predmetnik: slovenščina, angleščina, nemščina, matematika, temelji družbene ureditve, organizacija zdravstvene službe, zdravstvena zakonodaja, telesna vzgoja, predvojaška vzgoja, kemija, tehnologija in higiena živil, biologija, fizika, anatomija in fiziologija, patofiziologija, biokemijska hematologija, bakteriologija in parazitologija, osebna in splošna higiena, komunalna in stanovanjska sanitarna tehnika in asanacija, higiena dela, šolska higiena, epidemiologija in nalezljive bolezni, prva pomoč in nega bolnika, statistika in socialna medicina, psihologija, pedagogika, mentalna higiena, kemija, preiskava in tehnologija živil, laboratorijska tehnika [9].

Selitvi v nove prostore je leta 1969 sledila še organizacijska združitev Šole za sanitarne tehnike in medicinske laborante z Zobotehnično šolo, Šolo za farmacevtske tehnike in poklicne šole za zobne asistentke v Zdravstveno tehniško šolo. Že konec leta pa je sledilo preimenovanje v Šolski zdravstveni center. Leta 1977 je bila v program za sanitarne tehnike vpisana zadnja generacija učencev [10].

Leta 1981 se je začelo usmerjeno izobraževanje in štiriletni program laboratorijski tehnik. Leta 2007 se je program laboratorijski tehnik zaradi boljše prepoznavnosti preimenoval v tehnik laboratorijske biomedicine. Istočasno je potekala tudi prenova programa s spremenjenim programom splošnih predmetov in z uvedbo strokovnih modulov. Pomembna novost prenovljenega programa je bila tudi sprememba vsebin druge izpitne enote poklicne mature. Vsebine klinične biokemije druge izpitne enote smo nadomestili s temeljnimi vsebinami modulov medicinske biokemije, laboratorijske hematologije s transfuziologijo in medicinske mikrobiologije. Prva generacija dijakov se je v prenovljeni program vpisala v šolskem letu 2008/09.

Viri:

[1] SŠFKZ, mapa Dokumenti pomembni za zgodovino šole, Podatki in mnenja v zvezi z združitvijo farmacevtske, sanitarne in zobotehniške šole.
[2] SŠM, Zbirna mapa zdravstvenih šol na slovenskem ozemlju, mapa Šola za sanitarne tehnike in medicinske laborante, Izvestja šole od 1948/49 do 1951/52, str. 1-3, 23. Leta 1961 je bila ustanovljena šola za zdravstvene delavce II. stopnje Ljubljana, ki je imela oddelek za sanitarne tehnike in oddelek za medicinske laborante.
[3] Ibid, 3.
[4] Ibid, 4.
[5] Ibid, 7.
[6] Ibid, 7.
[6] Ibid, 15.
[7] SŠFKZ, škatla 784, mapa št. 6, Šola za sanitarne tehnike v Ljubljani, Zapisnik zaključne konference profesorskega zbora ob koncu šolskega leta 1958/59, 13. 6. 1959.
[8] SŠFKZ, škatla 784, mapa št. 6, Šola za sanitarne tehnike in medicinske laborante v Ljubljani, Zapisnik vzgojne konference, 14. 10. 1959.
[9] SŠFKZ, škatla 784, mapa št. 6, Šola za sanitarne tehnike v Ljubljani, zapisnik orienetacijske konference, 2. 9. 1966.
[10] SŠFKZ, interno gradivo, Zgodovina Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo.