Šolska pravila ocenjevanja

V skladu z 11. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (U. l. RS št. 60/2010)  ravnateljica Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo določa Šolska pravila ocenjevanja.

Šolska pravila ocenjevanja znanja veljajo od 1. 9. 2015 dalje.
Šolska pravila ocenjevanja znanja je obravnaval učiteljski zbor šole, 24. 8. 2015.

I. Splošne določbe

1. člen

S temi pravili se podrobneje ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin za dijake in  udeležence izrednega izobraževanja v Srednji šoli za farmacijo kozmetiko in zdravstvo na tistih področjih, ki jih Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (U. l. RS št. 60/2010) ne določa podrobno in njihovo določitev prepušča šolskim pravilom.

2. člen
(vsebina šolskih pravil ocenjevanja znanja)

Šolska pravila ocenjevanja znanja  določajo:

a) vsebino pravil ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti, postopek priprave pravil in obveščanje,
b ) načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnimi načrti oziroma katalogi znanja,
c) pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
č) roke za vračanje izdelkov,
d) kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
e) postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
f) izpitni red,
g) pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
h) druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.

II.  Pravila ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti

3. člen
(vsebina pravil ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti)

Pravila ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti obsegajo:

a) oblike ocenjevanja znanja (individualno ali skupinsko),
b) načine in postopke ocenjevanja znanja (ustno, pisno …),
c) kriterije in merila  ocenjevanja znanja ( opisniki, merila za pretvorbo točk v ocene, obvezni delež opravljenih  vajah oziroma  praktičnega pouka),
č) posebnosti pri zaključevanju ocen ob koncu šolskega leta,
d) popravljanje negativnih ocen  po 1. ocenjevalnem obdobju,
e) izpite (načine in postopke ter kriterije ocenjevanja).

Minimalni standardi so sestavni del letne priprave na pouk za posamezno programsko enoto.

Za izobraževanje odraslih se upošteva  le f) alinea.

4. člen
(postopek priprave pravil in obveščanje)

Pravila ocenjevanja znanja za posamezno programsko enoto morajo biti  izdelana najkasneje do 1. septembra tekočega šolskega leta, za izobraževanje odraslih pa do 1. oktobra.  Pripravijo  jih strokovni aktivi. Odgovorna oseba za pripravo pravil  je za redno izobraževanje pomočnik ravnatelja, za izobraževanje odraslih pa  organizator  izobraževanja odraslih. Pravila so na vpogled v času uradnih ur, za dijake in starše  v pisarni pomočnika ravnatelja, za udeležence izrednega  izobraževanja pa v pisarni organizatorja izobraževanja odraslih. S pravili učitelj seznani dijake oziroma udeležence izrednega izobraževanja ob začetku pouka posamezne programske enote.

III. Načini in roki izpolnjevanja  obveznosti

5. člen
(načini izpolnjevanja obveznosti)

Z načini izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti seznani dijake na začetku pouka programske enote učitelj. Načini izpolnjevanja obveznosti so določeni v pravilih ocenjevanja znanja posamezne programske enote.

Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja učitelj programske enote ugotovi, ali je dijak opravil vse obveznosti ali ne. Če dijak ni pozitivno ocenjen, to učitelj v elektronski redovalnici ustrezno označi.

Izpolnjevanje obveznosti pri interesnih dejavnostih se ugotavljajo le na koncu šolskega leta.

6. člen

 V 14 dneh po začetku ocenjevalnega obdobja se določijo roki za pisno ocenjevanje znanja pri  programskih enotah. Datume se vnese v elektronsko redovalnico v rubriko »Napovedovanje ocenjevanja«. Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj programske enote.

7. člen
(izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti)

Dijaku, ki je bil v 1. ocenjevalnem obdobju negativno ocenjen, in dijaku, ki ni bil ocenjen, učitelj določi način in datum ocenjevanja znanja. Učitelj oziroma učitelji programske enote v  pravilih ocenjevanja znanja posamezne programske enote določijo pogoje, načine, oblike in roke opravljanja neopravljenih obveznosti. Dijak, ki v 1. ocenjevalnem obdobju ni bil uspešen pri eni ali več programskih enotah, mora imeti v 30 dneh po zaključku 1. ocenjevalnega obdobja enkrat možnost opravljanja neopravljenih obveznosti. V primeru daljše opravičene odsotnosti od pouka se je dijak dolžan sam dogovoriti, kdaj bo lahko nadoknadil zamujeno. Če se dijak izmika ocenjevanju znanja, ga učitelj nenapovedano oceni.

Dijak lahko dobi dodatno možnost opravljanja neopravljenih obveznosti le, če izpolnjuje svoje šolske obveznosti – ima urejene zapiske in narejene vse domače naloge ter aktivno sodeluje pri pouku.

Če je dijak ob koncu pouka negativno ocenjen pri eni ali več  programskih enotah, opravlja popravne izpite. Dijak lahko opravlja največ tri popravne izpite. Če je dijak pri posamezni programski enoti neocenjen, opravlja dopolnilni izpit. Popravni in dopolnilni izpiti  se opravljajo pod pogoji, ki so določeni v pravilih ocenjevanja znanja posamezne programske enote. Če dijak ni opravil predpisanega števila vaj oziroma praktičnega pouka, je pri programski enoti neocenjen in opravlja iz programske enote dopolnilni izpit.

8. člen
(izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti za udeležence  izobraževanja odraslih)

Udeleženec izobraževanja odraslih opravlja manjkajoče obveznosti po programu, v katerega je vpisan, z izpiti. Roke  za prijave na izpite,  za opravljanje izpitov in za obveščanje udeležencev  določi organizatorica v začetku šolskega leta in z njimi seznani kandidate.

IV. Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov

9. člen
(pravila ponavljanja)

Če je več kot 40 % pisnih izdelkov ocenjenih z oceno nezadostno (1), se ocenjevanje enkrat  ponovi.

V redovalnico se vpišeta oceni iz prvega in drugega ocenjevanja. Če dijak piše izdelek le enkrat, se vpiše pridobljena ocena. Dijak, ki je pisal že prvič  pozitivno, se lahko odloči, da ob ponovitvi ne bo pisal. Svojo odločitev s podpisom potrdi učitelju programske enote na predhodni učni uri. Dijak svoje odločitve ne more spremeniti, ko je učitelj že razdelil izdelke za pisno ocenjevanje znanja.

Pri izračunu odstotka neuspešnih se ne upoštevajo dijaki, ki so dobili nezadostno oceno zaradi uporabe nedovoljenih načinov oziroma pripomočkov.

Pravilo ponavljanja se uporablja le takrat, ko se ocenjuje razred (skupina) v celoti.

Pri ponavljanju pisnega ocenjevanja znanja ni potrebno upoštevati določb 2. in 3. alineje 13. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan, pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno).
Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.

V. Roki za vračanje izdelkov

10. člen
(vpogled in izročanje izdelkov dijakom)

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj najkasneje v 7 delovnih dneh po ocenjevanju dijake seznaniti z oceno izdelka.

Ob seznanitvi z ocenami  učitelj dijakom razdeli izdelke na vpogled,  predstavi točkovanje, tako da vsak dijak ve, zakaj je bil njegov izdelek tako ocenjen. V izdelku morajo biti ustrezno označene napake, da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.

Do izročitve pisnih izdelkov lahko dijak, starši ali drugi zakoniti zastopniki pisno zaprosijo za vpogled v izdelek ali za fotokopijo izdelka.

V petih dneh oziroma najkasneje v 30 dneh po seznanitvi dijakov z oceno izdelka učitelj izroči izdelke dijakom. Če je dijak ob vrnitvi izdelka odsoten, ga je dolžan sam prevzeti pri učitelju. Na koncu šolskega leta učitelj uniči vse  izdelke, če jih dijak ni prevzel.

11. člen
(vpogled in izročanje  izdelkov udeležencem izobraževanja odraslih)

Udeleženci izrednega izobraževanja morajo biti seznanjeni z oceno:

  • V primeru organiziranega izobraževanja v sedmih delovnih dneh po ocenjevanju. Udeležence seznani z oceno učitelj predmeta oziroma modula ali organizatorica izobraževanja odraslih.
  • Če  gre za samoizobraževanje, v sedmih delovnih dneh po ocenjevanju.  Udeleženci dobijo informacijo o uspešnosti v času uradnih ur v tajništvu šole oziroma pri organizatorici izobraževanja odraslih.

Udeleženci izobraževanja odraslih lahko osebno prevzamejo pisne in druge izdelke pri organizatorici izobraževanja odraslih v času uradnih ur v 30  dneh po datumu izpita. V njih morajo biti ustrezno označene napake tako, da  lahko spoznajo pomanjkljivosti v svojem znanju. Udeleženec izobraževanja odraslih ima pravico do obrazložitve ocene.

VI. Kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepi

12. člen

Kršitve pravil ocenjevanja znanja so: vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v pisni izdelek, posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov, oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje, prepisovanje ali dopustitev prepisovanja, uporaba pomožnega listka, elektronskih pripomočkov oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov, motenje poteka, predložitev dela drugega kandidata, zamenjava identitete, menjava skupine.

Ukrepi:

  • pri poskusu kršitve učitelj dijaka opomni,
  • če dijak po opominu nadaljuje s kršitvami, ga učitelj oceni z nezadostno oceno,
  • če je dijak že uporabljal nedovoljene pripomočke in metode, potem je takoj ocenjen z nezadostno oceno,
  • če ima dijak med pisnim ocenjevanjem ali ocenjevanjem izdelka oziroma storitve pri sebi  naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem ali druge elektronske naprave, se ocenjevanje znanja brez ugotavljanja, ali je prišlo do zlorabe ali ne, za dijaka takoj prekine. Izdelek oziroma storitev se oceni z nezadostno oceno.
  • učitelj pri pisnem ocenjevanju lahko prepove nošenje ur, zapestnic in drugih sumljivih predmetov,
  • če obstaja med ustnim ocenjevanjem sum uporabe nedovoljenih elektronskih pripomočkov, učitelj ocenjevanje za dijaka lahko prekine in obvesti o sumu ravnatelja (v njegovi odsotnosti pomočnika ravnatelja). Ustno ocenjevanje se ponovi še  isti dan ob prisotnosti še ene osebe.
  • če se je dijak potem, ko ga je učitelj ocenil zaradi kršitve pravil ocenjevanja z nezadostno oceno, neprimerno vedel in  motil tudi delo drugih dijakov, lahko učitelj zahteva tudi vzgojni ukrep,
  • dijaku, ki krši pravila ocenjevanja v korist drugega dijaka, se lahko izreče vzgojni ukrep.

Učitelj evidentira  kršitev  na izdelku oziroma v ustrezni šolski dokumentaciji.
Ukrepi veljajo za vse oblike ocenjevanja znanja.

Ukrepi 1., 2. in 3. alineje veljajo tudi  za udeležence izobraževanja odraslih.

VII. Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja

13. člen
(odpravljanje napak)

Dijak opozori učitelja še isto učno uro, ko je dobil izdelek v vpogled,  na morebitne napake pri ocenjevanju, izjemoma pa  najkasneje v 3 delovnih dneh po seznanitvi z oceno.

Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnateljice, dijaka ali staršev zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako. To pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.

Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjo alinejo, lahko dijak ali njegovi starši v 3 delovnih dneh oddajo pisno zahtevo po odpravi napake z obrazložitvijo. O odpravi napake odloči ravnatelj. Dijaka in starše o svoji odločitvi pisno obvesti.

Določba se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

VIII. Izpitni red

14. člen
(prijava in odjava)

Dijak opravlja izpite v šoli, v kateri je vpisan. Dijak odda pisno prijavo  najkasneje 5 delovnih dni  pred datumom začetka opravljanja izpitov. Dijak se lahko pisno odjavi od izpita najkasneje 3 delovne dni pred datumom začetka opravljanja izpitov.

Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge mora šoli sporočiti najkasneje v 1 delovnem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v 3 delovnih dneh po prejemu vloge.

Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.

Dijak, ki se iz neopravičenih razlogov ni udeležil izpita, ne more zaprositi za izredni izpitni rok.

15. člen
(prijava in odjava udeležencev izobraževanja odraslih)

Udeleženci izobraževanja odraslih oddajo prijavo na izpit:

a) pri organiziranem izobraževanju za 1. in 2. rok najkasneje 5 delovnih dni pred opravljanjem izpita, za vse ostale roke pa v skladu z načrtom ocenjevanja znanja za izobraževanje odraslih za kandidate, ki se sami učijo,

b) za izobraževanja odraslih – samoizobraževanje v skladu z načrtom ocenjevanja znanja.

Če se udeleženec organiziranega izobraževanja odraslih ne udeleži 1. oziroma 2. izpitnega roka, izgubi pravico do brezplačnega izpita, razen v utemeljenih primerih, ko upravičenost izkaže z uradnim potrdilom o zadržanosti.

Rok za odjavo od izpita je 3 delovne dni pred izpitom. Udeleženec plača stroške odjave v skladu s cenikom šole.

16. člen
(pogoji opravljanja izpitov)

Redni izpitni roki so določeni s šolskim koledarjem. Ravnatelj lahko določi tudi izredni izpitni rok.
Izpit je lahko sestavljen iz več delov, ki se opravljajo na različne načine. Izpit se opravlja v skladu s pravili, zapisanimi v pravilih ocenjevanja znanja za posamezno programsko enoto. Učitelji predmeta ali modula  dijake, ki pri programski enoti niso bili ocenjeni, niso bili uspešni  oziroma želijo izboljšati oceno, seznanijo  s pogoji opravljanja dopolnilnega, popravnega oziroma predmetnega izpita.

V spomladanskem izpitnem roku  lahko dijak opravlja največ dva izpita, v jesenskem roku pa največ tri izpite.  Ravnatelj  lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v posameznem izpitnem roku  opravljanje več izpitov, kot je predvideno. Če ima dijak dopolnilne in popravne izpite, opravlja dopolnilne izpite pred popravnimi. Dijak lahko opravlja največ 3 popravne izpite.

Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit.
Dijak ne more na ustni del izpita, če je izpit sestavljen iz pisnega in ustnega dela in se ni udeležil pisnega dela.

17. člen
(pogoji opravljanja izpita za izobraževanja odraslih)

Udeleženci izobraževanja odraslih opravljajo predmetne, delne in končne izpite. Izpit je lahko sestavljen iz več delov, ki se opravljajo na različne načine. Izpit se opravlja v skladu s pravili o ocenjevanju znanja pri posamezni programski enoti.

Udeleženec izobraževanja odraslih lahko opravlja v enem izpitnem roku en izpit, samo v izjemnih primerih dva. Izpitne roke (1. in 2. izpitni rok za predmet oziroma modul) za organizirano izobraževanje odraslih določi organizator izobraževanja odraslih hkrati z urnikom izvajanja pouka v dogovoru z učiteljem predmeta oziroma modula. Izpitni roki so za samoizobraževalce in neuspešne udeležence organiziranega izobraževanja odraslih na 1. ali 2. izpitnem roku določeni v načrtu ocenjevanja znanja za vsako šolsko leto.

18. člen
(potek pisnega izpita)

Pisni izpit traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Po posameznih programskih enotah so  trajanje in  kriteriji, ki veljajo pri  pisnem izpitu, določeni v pravilih ocenjevanja znanja za posamezno programsko enoto.

Pisni izpit nadzorujeta dva nadzorna učitelja, ki najmanj 15 minut pred začetkom izpita prevzameta izpitno gradivo pri odgovorni osebi za izvedbo izpitov. Po končanem izpitu nadzorna učitelja vrneta izpitno gradivo odgovorni osebi za izvedbo izpitov  oziroma po dogovoru lahko tudi ocenjevalcu.

Ocenjevalec je  učitelj, ki je dijaka poučeval,  ravnatelj lahko v izjemnih primerih določi drugega ocenjevalca.

Za pripravo izpitnih prostorov poskrbi za to odgovorna oseba. Prostor mora biti pripravljen tako, da je dijakom zagotovljeno nemoteno opravljanje izpita.

Dijaki imajo med izpitom pri sebi le dovoljene pripomočke. Ostale predmete odložijo na za to pripravljeno mesto.

Nadzorni učitelj lahko preveri identiteto dijaka, ki jo izkaže z osebnim dokumentom.

Določba se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

19. člen
(potek ustnega izpita, izvajalci)

Ustni del izpita (ali zagovor izdelka, storitve, vaj) traja največ 20 minut. Trajanje izpitov – izdelava izdelka, storitve oziroma opravljanje vaje oziroma praktičnega pouka so  opredeljeni v pravilih ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti. Izpit traja največ 6 ur. V ta čas ni všteta priprava izdelka.

Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit.
Ustni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj izmed učiteljev šole v skladu s 3. odstavkom 22. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.

Izpraševalec je  učitelj, ki je dijaka poučeval,  ravnatelj lahko v izjemnih primerih določi drugega izpraševalca.

Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listek, na katerega je dijak odgovarjal, se vrne nazaj v komplet izpitnih listkov.

Izpitna komisija mora ves čas izpitov delati v polni sestavi.

Po končanem izpitu dijak zapusti izpitni prostor, izpitna komisija pa na predlog izpraševalca določi oceno. Takoj nato izpraševalec seznani dijaka z oceno.

Izpit kot izdelek, storitev ali vaje poteka pred izpitno komisijo, če se ocenjujejo tudi potek in vmesni rezultati. Če se ocenjuje le končni izdelek, pa  izpit spremlja mentor, pred komisijo dijak opravlja le zagovor izdelka, storitve ali vaj. Mentor za izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje. Na zagovoru izdelka, storitve, vaj dijaka izprašuje in oceni ocenjevalec. Ocenjevalec (izpraševalec) je učitelj, ki je dijaka poučeval,  ravnatelj v izjemnih primerih lahko določi drugega. Trajanje in  kriteriji, ki veljajo pri ocenjevanju izdelka, storitve ali vaj, so določeni v pravilih ocenjevanja znanja posamezne programske enote.

Če dijak opravlja izpit po delih, predsednik ali izpraševalec šolske izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.

V izpitni prostor je prepovedano prinašanje elektronskih pripomočkov, razen dovoljenih pripomočkov za opravljanje izpita (npr. kalkulator).

Določba se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih. Izpite za udeležence izobraževanja odraslih izvaja le izpraševalec, pred komisijo se izvaja  tretje in nadaljnje opravljanja izpita.

20. člen
(druga izpitna pravila)

Redni izpitni roki so določeni s šolskim koledarjem. Dijaki so z njimi seznanjeni na začetku šolskega leta.
Prostorski in časovni razpored pisnih izpitov, razvrstitev dijakov in nadzornih učiteljev ter razpored in izpitne komisije za ustne izpite za vsak izpitni rok pripravi odgovorna oseba za izvedbo izpitov.

Razpored izpitov se objavi v zbornici najkasneje 3 delovne dni pred datumom začetka opravljanja izpitov.
V avli pred tajništvom in na spletni strani šole se objavi razpored izpitov tako, da je zagotovljeno varovanje osebnih podatkov dijakov.

Udeleženci izobraževanja odraslih opravljajo izpite v skladu z načrtom ocenjevanja znanja. Prostorski in časovni razpored izpitov za udeležence, ki se sami izobražujejo, se  objavi na spletni strani šole tako, da je zagotovljeno varovanje osebnih podatkov, lahko pa se pošlje razpored udeležencem tudi po elektronski pošti, in sicer najkasneje 7 dni pred začetkom opravljanja izpitov. Razpored za učitelje se objavi na oglasni deski v zbornici.

IX. Priprava in hramba izpitnega gradiva

21. člen
(vrsta gradiva)

Strokovni aktivi pripravijo  v skladu s pravili ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti izpitno gradivo, ki lahko obsega:

  • naloge za pisni del izpitov,
  • izpitne listke za ustni del izpitov,
  • gradivo za izpit kot izdelek, storitev, vaje.

Naloge za pisni del in vprašanja za ustni del izpita morajo obsegati snov (vsebino) programske enote, iz katere  dijak opravlja izpit.

Naloge za pisni del morajo vsebovati podatke o ocenjevalcu, programski enoti, ime dijaka in druga navodila za izvedbo izpita: dovoljene pripomočke, čas pisanja in druge posebnosti oziroma zahteve.

Gradivo za izpit kot izdelek, storitev, vaje mora vsebovati podatke o ocenjevalcu, programski enoti, ime dijaka in navodila za izvedbo izpita, zahtevano opremo in dovoljene pripomočke, čas trajanja izpita, določitev učilnice in druge posebnosti oziroma zahteve.

22. člen
(roki, varovanje)

Vodje strokovnih aktivov in učitelji so odgovorni za pravočasno oddajo celotnega izpitnega gradiva. Izpitno gradivo oddajo osebi, odgovorni za izvedbo izpitov.

Rok za oddajo izpitnega gradiva je 3 delovne dni pred izpitnim rokom, za jesenski rok pa najkasneje zadnji delovni dan pred začetkom letnih počitnic.

Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki zagotavlja izpitno tajnost.

Določbe smiselno veljajo tudi za izobraževanja odraslih. Gradivo za izpit pripravi učitelj – nosilec programske enote.

X. Druga pravila

23. člen
(analiza ocenjevanja)

Strokovni organi šole  ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih programskih enotah in sprejmejo ustrezne sklepe za izboljšanje uspeha.
Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo tudi dijaki oddelka, dijaški parlament in svet staršev.

24. člen
(svetovanje)

Strokovni delavci šole dijaku svetujejo predvsem v zvezi z uspehom med šolskim letom, izbiro predmetov oziroma modulov v letniku oziroma o zaključkih izobraževanja (poklicna matura), ob preusmeritvi v drug izobraževalni program oziroma šolo in drugih primerih.

25. člen

Za področja v zvezi z ocenjevanjem znanja, ki niso podrobno urejena v Šolskih pravilih ocenjevanja znanja, se uporabljajo določbe Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (U. l. RS 60/2010).

26. člen
(uveljavitev pravilnika)

Šolska pravila ocenjevanja veljajo od 1. 9. 2015. Šolska pravila lahko ravnatelj v utemeljenih primerih spremeni, ko si pridobi mnenje učiteljskega zbora.